ZOBNA GNILOBA

ZOBNA GNILOBA

Karies se najpogosteje prične na zastojnih mestih zoba, kjer so dobri pogoji za zadrževanje ostankov hrane in bakterij in jih ne moremo doseči s ščetko. Večina je tudi prepričana, da imajo pač slabe zobe, ker so imeli takšne tudi njihovi starši in stari starši. Nekateri ljudje imajo res večje tveganje za nastanek kariesa, a razlog za to leži drugje.
Ali ste vedeli?
Predeli pod starimi plombami in protetičnimi izdelki so veliko bolj podvrženi bakterijski razgradnji.

Ali se lahko zobna gniloba sama pozdravi?

Zobna gniloba oz. karies nastane v največji meri zaradi bakterijskih zobnih oblog, ki niso bile redno odstranjene. Ljudje pogosto mislijo, da zob, ki ne boli, ni kariozen.

Začetni karies je viden kot bel, kredast madež, ki je ob dobri higieni, fluoru in izogibanju kariogene hrane ozdravljiv in zalivka še ni potrebna. Ko se pojavi kaviteta (luknjica) in je karies prodrl v notranjost zoba, pa je treba vso kariozno maso odstraniti s svedrom, sicer je kljub zalivki zobni živec še naprej ogrožen. 

Ko karies doseže zadostno globino, se pojavijo simptomi in pogosto mora zobozdravnik čez čas narediti še zdravljenje koreninskih kanalov. 

Potrebne so redne šest mesečne kontrole, ki omogočajo zgodnje odkrivanje kariesa, saj predolgo čakanje vodi v poslabšanje stanja in zahtevnejše zdravljenje.

Kako lahko preprečimo zobno gnilobo?

Karies lahko preprečimo. Poznamo 4 dejavnike, ki preprečujejo nastanek kariesa. Pravilna prehrana, dobra ustna higiena, zobne paste in ustne vode s fluoridi ter topikalni nanos fluoridov v ordinaciji. Redno obiskovanje zobozdravnika je nujno potrebno.

Za izboljšanje ustne higiene priporočamo uporabo električne zobne ščetke Sonicare Healthy White. Naročite jo lahko TUKAJ.

 

Kakšne so lahko posledice zobne gnilobe?

  1. Zob lahko odmre. Če karies napreduje do zobnega živca, se ta vname, kar lahko občutimo kot boleč zob. Zob sčasoma odmre, nato pa je potrebno zdravljenje takšnega zoba.
  2. Izguba zoba. Karies je eden od najpogostejših vzrokov izgube zob.
  3. Slabši uspeh. Dokazano je, da otroci s slabim oralnim zdravjem dosegajo slabše rezultate v šoli, imajo slabše socialne odnose in slabše uspehe v kasnejšem življenju, saj so otroci, ki doživljajo zobno bolečino, manj koncentrirani na šolske obveznosti.

Kaj poveča tveganje za nastanek zobne gnilobe?

Večina misli, da karies povzroča le sladkor, pa vendar to ni popolnoma res. Karies ne more nastati, če v ustih ni bakterij. Seveda pa obstajajo še drugi dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj kariesa.

Kontroliramo lahko prehrano in ustno higieno, ne moremo pa kontrolirati genov, ki so oblikovali zobe, niti bakterij, ki živijo v ustih.

Spodaj so našteti rizični dejavniki.

Premajhna izpostavljenost fluoridom

Fluorid naredi sklenino močnejšo in bolj odporno na razvoj kariesa.

Slaba ustna higiena

Dolgotrajno zadrževanje zobnih oblog je glavni vzrok nastanka kariesa. Zobne obloge se s časom vedno bolj debelijo in postajajo vedno bolj škodljive. Če imajo kariogene bakterije dovolj časa, da prebavijo hrano in sprostijo kisline, bodo zobje prej postali kariozni. Bakterijam je potrebno preprečiti, da bi imele dovolj časa za destrukcijo zoba. To lahko storimo z redno ustno higieno.

Neustrezne plombe in protetični izdelki

Plombe ali protetična dela, ki ne tesnijo dobro in so previsna povzročajo kopičenje zobnih oblog v teh predelih, ki jih težko odstranimo, saj ščetine zobne krtačke ne sežejo dovoj dobro v takšna področja.

Umik dlesni

V primeru umaknjene dlesni se izpostavi korenina, ki je manj odporna na bakterijske kisline, kar lahko povzroči razvoj koreninskega kariesa.

Kisla hrana

Kislo okolje v ustni votlini povzroči, da se sklenina stopi, ravno to pa je del zoba, ki je najbolj odporen na nastanek kariesa. Razkrije se pod sklenino ležeč dentin, ki se še veliko prej razkroji v ustnem okolju.

Zapletena anatomija zob

Anatomija zob je lahko zelo raznolika med posamezniki. Tisti, ki imajo veliko kariesa pogosto pravijo, da imajo mehko sklenino in da imajo slabe zobe v družini. Mehka sklenina ne obstaja, izjemoma, če gre za nepravilno formacijo sklenine, kot na primer pri amelogenesis imperfecta. Slabi zobje niso genetski, res pa je, da imajo nekateri ljudje globlje jamice in fisure na zobnih ploskvah, ki se težko čistijo in se zato tam prej razvije karies. To je tudi razlog, da se zadnje zobe pogosto zaliva na griznih površinah. Skleninska hipoplazija, kjer se ne tvori dovolj sklenine, ima lahko večjo dovzetnost za nastanek kariesa. Količina sklenine se lahko zmanjša zaradi različnih vzrokov, kar pa prav tako poveča dovzetnost za karies. Tudi pri izbitju mlečnega zoba lahko morebitna poškodba spodaj razvijajočega stalnega zametka povzroči defekt sklenine, ki je lahko manj odporen na karies.

Večje število karioznih zob

Če so v ustih že prisotni kariozni zobje in plombe, je to dober pokazatelj, ali se bo tudi v prihodnosti morebiti pojavil nov karies, če se v prihodnje preventivno ne skrbi za zmanjšanje rizika. Prav tako ob pojavu belih madežev na zobni sklenini lahko sklepamo na možen razvoj kavitete.

Veliko zaužitega sladkorja

Sladkor oz. ogljikovi hidrati so za zobe škodljivi predvsem iz vidika, kolikokrat na dan jih zaužijemo in ne toliko v kakšni količini jih pojemo naenkrat. Večkratna izpostavljenost sladkorju večkrat na dan ustvari v ustih kislo okolje, ki zobem škoduje.

Povečano število kariogenih bakterij

Infekcija z bakterijami poteče že v porodnem kanalu. Na ustno floro vplivajo telesna temperatura, sestava in količina sline, odpornost sluznice na infekcijo, izraščanje in postavitev zob, vrsta prehrane, odpornost imunskega sistema in drugi faktorji. Ustna flora se razlikuje med ljudmi, pri istem posamezniku med različnimi obdobji ter na lokalni ravni v istih ustih. Ob rojstvu je v ustih veliko stafilokokov, streptokokov, laktobacilov, po 5 dneh se zelo namnožijo, pojavijo pa se tudi druge vrste bakterij. Laktobacili so najpomembnejši pri razvoju kariesa. Po sanaciji kariesa njihovo število upade, ker odpravimo infekcijska žarišča, a po 6 mesecih lahko laktobacili zopet narastejo. Bakterije iz ogljikovih hidratov (sladkorjev) proizvajajo kisline, ki raztapljajo površino zob. Bakterije, ki živijo v ustni votlini lahko škodujejo ustnemu zdravju in jih je potrebno redno odstranjevati s ščetkanjem. Povečano število kariogenih bakterij poveča tveganje za nastanek kariesa. Na število kariogenih bakterij v večji meri ne moremo vplivati.

Starostniki

Osebe z motnjami v prehranjevanju

Motnje prehranjevanja. V primeru bulimije se v ustni votlini pogosto nahaja kisel pH, ki raztaplja zobno sklenino

Osebe z motnjami v duševnem razvoju

Osebe, ki uživajo droge ali alkohol

Anksiozne osebe

Ljudje z dentalno fobijo, to je neizmernim strahom pred zobozdravnikom, imajo več kariesa.

Osebe s suhimi usti

Suha usta. Slina pomaga ščititi zobe pred kariesom.

Osebe, ki prejemajo kemo- ali radioterapijo

Povzročijo lahko zmanjšano izločanje sline.

Osebe, ki se ortodontsko zdravijo

Ortodontski aparat onemogoča dobro čiščenje, zato se je potrebno ob tem še posebno potruditi in posvetiti več časa. Oteženo je predvsem čiščenje medzobnih prostorov.

Neredni obiski zobozdravnika

Neredni pregledi onemogočajo zaznavanje manjših težav, ki se pojavijo v ustni votlini. Te pogosto prerastejo v večje težave, ki jih je težje zdraviti.

Kje se karies najpogosteje pojavlja?

Predilecijska mesta, ki se težje čistijo, imajo za posledico pogostejši razvoj kariesa. Ta mesta so lahko:

Komentarji

avatar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.