ZOBNA FLUOROZA

ZOBNA FLUOROZA

Kaj je zobna fluoroza?

Zobna fluoroza lahko nastane zaradi prevelike količine fluorida v telesu med razvojem zob, to je ponavadi pred osmim letom starosti. Prevelika količina fluorida lahko pride v telo na več načinov. 

Otroci jemljejo preveliko količino fluoridnih nadomestkov, pogoltnejo preveč zobne paste med vsakim ščetkanjem zob in v tujih državah tudi zaradi otroške hrane zmešane s fluorirano vodo. Zobje postanejo zabarvani. Fluoroza je lahko rahla ali močna. Pri blagi obliki se na zobeh pojavijo beli madeži. Huda oblika fluoroze pa se lahko kaže kot rjavo obarvanje zob. 

Fluorozo preprečimo jo tako, da omejimo prevelik vnos fluoridnih nadomestkov in dajemo otroku količino zobne paste v velikosti zrnovega graha (četudi jo pogoltne, nima škodljivega vpliva). Velikost grahovega zrna pomeni z drugimi besedami, da nanesemo otroško zobno pasto na otroško ščetko prečno in ne po dolžini.

Zobna fluoroza je nepopravljiva. Madeži na zobeh ostanejo, razen če se jih sanira.

Fluorid dobimo po večini preko dentalnih proizvodov in nekaj tudi s hrano.

Kakšno je tveganje za fluorozo v Sloveniji?

Fluoroza je pri nas redka bolezen. V Sloveniji je vnos fluorida dobro kontroliran, saj ne fluoriramo vode, soli ali mleka, kot to počno v nekaterih drugih državah. 

Kakšno je zdravljenje zobne fluoroze?

Zdravljenje zobne fluoroze lahko na stalnih zobeh poteka na več načinov:

Porcelanske luske. So najbolj estetska rešitev. Tanka porcelanska luska se prilepi na sprednjo stran okvarjenih zob. Zob je potrebno predhodno obrusiti v debelini 1 mm. Zobozdravnik vzame odtis in zobotehnik pa izdela lusko. Pri naslednjem obisku se jo cementira, če se popolnoma prilega zobu.

Skleninska mikroabrazija. Gre za najmanj invazivno metodo. Na zobe se nanese kislino in nato s peskanjem odstrani tanko plast sklenine. Na koncu se nanese še fluoridni premaz, ki pomaga remineralizirati sklenino. Topikalni nanos fluorida ne povzroča fluoroze, ampak jo povzroča le sistemski vnos. Napredek v izgledu zob je po večini odvisen od količine abrazije zunanje porozne sklenine. Ta postopek je pogosto treba ponoviti večkrat, da se doseže zadovoljiv rezultat.

Direktne kompozitne luske. Ta postopek je podoben kot postopek pri porcelanskih luskah. Zobne sprednje površine se obrusi in se nanje v eni seji prilepi in oblikuje kompozitni (plombirni) material. Slaba stran tega postopka je, da ni tako dolgotrajna rešitev kot so porcelanske luske in jih je potrebno po nekaj letih nadomestiti s prevleko ali porcelansko lusko.

Zobna prevleka. Zob je potrebno obrusiti v celoti, kar je manj konzervativna metoda kot preparacija za luske. Na obrušen zob se namesti prevleko, ki jo izdela zobotehnik. Fluorozo se pogosto rešuje na tak način.

Zobje, ki so prizadeti zaradi fluoroze so praviloma odpornejši na karies, a so sicer zdravi. Prizadet je po večini le njihov videz. Odstranjevanje takšnih zob zato ni dobra rešitev, saj poznamo mnoge druge manj invazivne posege.

Katera stanja se lahko kažejo kot zobna fluoroza?

  • Pomanjkanje kalcija,
  • pomanjkanje fosforja,
  • pomanjkanje vitamina D,
  • amelogenesis imperfecta in
  • steklenični karies.

Komentarji

avatar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.