ZALITJE GRIZNIH PLOSKEV

ZALITJE GRIZNIH PLOSKEV

Grizne ploskve zob so zgrajene tako, da imajo na svoji površini različno globoke jamice in žlebiče oz. tako imenovane fisure. Fisure predstavljajo idealen dom za mnoge ustne bakterije, kjer se razmnožujejo in hranijo z ostanki hrane, ki jo pojemo. Fisure so zato mesto, kjer se zobna gniloba prej razvije, posebno pri izraščajočih zobeh.
Ali ste vedeli?
Zalitje je posebej priporočljivo, če so te fisure na zobeh globoke in so prisotni ostali vzročni dejavniki za karies.

Kaj je zalivanje zob?

Zobozdravnik po pregledu zobnih griznih ploskev oceni, če jih lahko kakovostno zaščiti s sredstvom za zalivanje fisur, da bi s tem preprečil nastanek ali zaustavil napredovanje zobne gnilobe. 
 
Ali ste vedeli, da so tudi fisure lahko zelo različnih oblik? Nekateri imajo plitke fisure, ki se jih pogosto da očistiti z navadno zobno ščetko, zato karies po vsej verjetnosti tam ne bo nastal. 
 
Nekateri ljudje pa imajo globoke in ozke fisure. Takšna zobna površina je ponavadi zelo razgibana in na njej pogosto hitreje nastane karies, saj v globoke žlebiče ščetka ne doseže. Globlji deli fisur so tako stalno izpostavljeni bakterijam, ki tam prebavljajo sladkorje, ki smo jih zaužili s hrano in proizvajajo kisline, ki počasi uničujejo zobno sklenino. Tako nastane fisurni karies. 

Fisure so področja kamor ščetine zobne ščetke pogosto ne dosežejo, zato tam zastajajo obloge in nastaja zobna gniloba.

Kako poteka zalivanje zob?

Zalitje je hiter in neboleč postopek opravljen v enem obisku. Spada v skop preventivnih storitev v zobozdravstvu. 

Zob se očisti, pojedka in osuši. Sledi nanos materiala za zalitje, ki se mora strditi pod modro lučko.

Materiali za zalitje so beli ali prozorni in se nanesejo v grizni relief. S tem zapremo mesta, kamor bi se v nasprotnem primeru ujela hrana in bakterije.

Ali je potrebno brušenje zoba pred zalivanjem fisur? Na hitro je odgovor, včasih. 
 
Problem nastane, kadar je v  fisuri že razvit karies, ki ga je pred zalivanjem potrebno odstraniti. V tem primeru z ozkim svedrom odstranimo ves kariozen predel fisur in vanj nato nanesemo tekoči beli kompozit. Naredi se majhna bela plombica.  Preostali del zdravih fisur pa se zalije.

Zalivamo lahko od stalne štirice do osmice, pogosto pa tudi mlečne kočnike, kar pomeni mlečne štirice in petice.

Kako je treba ravnati po zalivanju zob?

Kljub zalitim zobem je še vedno nujno ščetkanje in nitkanje, uravnotežena nekariogena hrana (malo sladkarij) in redni obiski pri zobozdravniku. 
 
Zapleti, ki se lahko pojavijo ob zalitju fisur so izpad zalitja, karies pod zalitjem, če le to ne tesni več dobro. Tak karies se težje opazi, zato je potrebno redno obiskovati zobozdravnika, ki pregleda tudi kakovost zalitij in jih po potrebi popravi.

Otrok lahko že takoj po posegu je in pije.

Kakšna je trajnost zalitij?

Zalitja trajajo mnogo let. Potrebna je le dobra ustna higiena in izogibanje grizenja trdih predmetov, kar pa je pravzaprav v vsakem primeru lahko škodljivo za zobe.
 
Seveda lahko tudi zalitja postanejo sčasoma neustrezna, saj so usta zelo nehvaležno okolje, polna vlage, bakterij in močnih žvečnih sil. Zalitja, ki ne pokrivajo vseh fisur, k i niso trdno prilepljena na sklenino, so zabarvana ob robovih in naluknjana so neustrezna. 

Zobozdravnik na kontrolnih pregledih preveri ustreznost zalitij in jih po potrebi zamenja.

Komentarji

avatar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.