USTNE VODE

USTNE VODE

Na tržišču obstaja ogromno ustnih vod, med katerimi lahko izbiramo. Dejstvo je, da je ustno vodo lažje izdelati kot zobno pasto, poleg tega pa je ideja o kemičnem ratapljanju zobnih oblog zelo sprejemljiva med splošno populacijo. Pa vendar je resnica nekoliko drugačna. Ustne vode delujejo le na kemičnem principu čiščenja ustne votline, ki pa ne zadostuje.
Ali ste vedeli?
Uporaba ustne vode je dopolnilna nega in ne nadomesti ščetkanja.

Kako deluje ustna voda?

Ustna voda pomaga kemično zavirati nastanek plaka, ki povzroča karies in parodontalno bolezen. Nekatere ustne vode zmanjšajo razmnoževanje bakterij, začasno preprečijo vnetja, upočasnijo razjedanje sklenine in prikrijejo slab zadah,  a le za nekaj časa.

Dobro je, da pred izplakovanjem ust z ustno vodo, zobe poščetkamo, saj bodo le tako učinkovine ustne vode lahko prodrle do zobne površine in nanjo tudi učinkovale.
 
Potrebno pa je vedeti, da uporaba zgolj ustne vode za izvajanje redne ustne higiene ni dovolj. Nujno je, da uporabljamo tudi zobno ščetko.

Ustne vode vsebujejo antiseptične sestavine, ki zmanjšujejo število bakterij ustne votline.

Če pa že uporabljamo zobno pasto z natrijevim lavril sulfatom, pa naj mine vsaj 30 minut, preden spiramo usta z ustno vodo s klorheksidinom.

Na kaj moramo biti pozorni pri hkratni uporabi zobnih past ter ustnih vod?

Natrijev lavril sulfat, ki je penilec v običajnih zobnih pastah. Določene zobne paste nimajo natrijevega lavril sulfata, kar imajo ponavadi tudi specifično navedeno na embalaži. Poskušajte posegati po zobnih pastah brez omenjenega penilca, saj imajo manj stranskih učinkov.
 
V primeru, da zobozdravnik predpiše uporabo ustne vode s klorheksidinom (antibakterijska učinkovina), je dobro, da uporabljamo zobno pasto brez natrijevega lavril sulfata. Klorheksidin v ustni vodi se deaktivira ob prisotnosti natrijevega lavril sulfata in zato klorheksidin izgubi antibakterijski učinek, zaradi česar je bil predpisan. 
 
Več o ustnih vodah, ki vsebujejo klorheksidin si lahko preberete tukaj.
 
 

Zakaj nekatere ustne vode pečejo?

Nekatere ustne vode vsebujejo sestavine kot so evkaliptol, mentol, timol, etanol ali metilsalicilat, ki so rahli iritanti za kožo. To so antibakterijske snovi, ki ubijajo ustne bakterije, vendar ne vseh. 
 
Alkohol v ustnih vodah ni priporočljiv, ker je tudi eden od dejavnikov tveganja za nastanek raka ustne votline. Takšne ustne vode ne doprinesejo k boljšemu ustnemu zdravju, čeprav trdijo drugače. 

Aktivne sestavine ustne vode se razgradijo v ustni  votlini ter se absorbirajo v sluznico. Pojavi se pekoči občutek, saj alkohol izsuši ustno sluznico in povzroča odmiranje celic.

Ali lahko ustna voda povzroči težave z ustno sluznico?

Zobna pasta vsebuje anionske sestavine (izvor teh je penilec natrijev lavril sulfat), ki ubijajo bakterije. Anionske komponente ostajajo v ustni votlini tudi po tem, ko zobno pasto izpljunemo.

Če po ščetkanju splaknemo ustno votlino z ustno vodo, ki vsebuje kationske sestavine (izvor teh je surfaktant cetilpiridinijev klorid), se ustno okolje nevtralizira, kar izsušuje sluznico. To lahko sčasoma povzroči luščenje sluznice oz. razjede. V takšnih primerih je bolje uporabljati zobno pasto brez natrijevega lauril sulfata ali pa prenehati z uporabo ustne vode.

Kakšni so stranski učinki uporabe ustnih vod z alkoholom?

Izogibati se je potrebno vseh ustnih vod, na katerih je navedeno, da vsebujejo etanol ali klor dioksid. Ustne vode vsebujejo do okoli 10-20% alkohola. Sam alkohol je konzervans ustne vode. Ustne vode z alkoholom povzročajo slab zadah, saj le-ta izsušuje sluznico. Začetni vonj in okus po mentolu le za nekaj minut zamaskira zadah, potem pa ga poslabšajo. Ustne bakterije razgrajujejo alkohol v aldehid. Poveča se tveganje za nastanek raka ustne votline, pri čemer je glavni problem primarni produkt razgradnje alkohola, to je aldehid, ki vpliva na mutacije celic v ustni votlini. Možne so tudi poškodbe ustne sluznice.

Komentarji

avatar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.