SPALNA APNEJA

SPALNA APNEJA

Spalna apneja je prenehanje dihanja za nekaj ali več sekund med samim spanjem. Je progresivna motnja, ki se s časom lahko poslabšuje.
Ali ste vedeli?
Spalna apneja je kronična spalna motnja, ki pogosto ostane spregledana.

Kaj je spalna apneja?

 Spalna apneja ponavadi nastane nekaj let pred pojavom dnevne zaspanosti. Ločimo:

  1. obstruktivno, 
  2. centralno in 
  3. mešano spalno apnejo. 

Najpogostejša je obstruktivna spalna apneja. Večina jo povezuje s smrčanjem, preveliko težo, srednjo starostjo in moškim spolom. Diagnozo se pogosto postavi pozno.  

Ali ste vedeli, da je stiskanje in škrtanje z zobmi oz. tako imenovani bruksizem lahko rdeči alarm za spalno apnejo?

Zakaj nastane obstruktivna spalna apneja?

Ko smo zbujeni in normalno dihamo, je prsni koš razširjen, zračni pritisk v pljučih je bolj negativen kot zračni pritisk zunaj telesa, kar povzroči pretok zraka v dihala. Ko telo stopi v globok spanec, se vse mišice v telesu sprostijo, vključno s tistimi, ki obdajajo zgornje dihalne poti. 

Med spanjem zrak ne more normalno potovati, če se ob sprostitvi mišic v jeziku, žrelu in mehkem nebu zapre vhod v dihalne poti. Možgani takoj zaznajo zmanjšano količino kisika, kar prekine globok spanec, z namenom, da telo skrči mišice, kar odpre dihalno pot. To povzroči apnejo, ki se lahko med spanjem pojavi celo večkrat na uro, brez da bi se tega zavedali.

Kdo ima lahko obstruktivno spalno apnejo?

Najpogosteje pa jo zasledimo pri 35. letnikih ali kasneje. Takrat je pogosto prvič postavljena diagnoza. Pojavi se lahko predvsem pri ljudeh, ki imajo velike jezike, velike tonzile, majhne čeljusti, veliko mehko nebo.

Spalna apneja se lahko pojavi v vseh starostih, tudi pri dojenčkih ali starostnikih.

Kako lahko zdravimo obstruktivno spalno apnejo?

Takšne opornice držijo spodnjo čeljust pomaknjeno nekoliko bolj naprej, kar prepreči zaporo zgornjih dihalnih poti. Ob uporabi opornice je možen globoki spanec, ki je za telo najbolj pomemben in koristen. Mišice, ki obdajajo žrelo, so sproščene in jih ni potrebno krčiti, z namenom da bi lahko vdihnili, posledica pa je nemoten spanec.

Na trgu obstajajo tudi posebne CPAP naprave (sistem kontinuiranega pozitivnega pritiska na dihalne poti), ki vpihujejo zrak v dihalne poti in jih držijo odprte. Veliko ljudi se na naprave ne more navaditi. Lahko se jih tudi kombinira z opornicami. Novejše APAP naprave, se lahko tudi uporabljajo skupaj z opornicami. So lažje za uporabo, so avtomatizirane in se lažje prenašajo.

Opornice proti smrčanju izboljšajo spanje in zmanjšajo morebitno prisotni bruksizem.

Kakšne so koristi globokega spanja ali REM faze?

Kljub temu, da spimo osem ur, še ne pomeni, da smo v globokem spancu. Obračanje in premetavanje po postelji, stiskanje zob ali smrčanje so indikatorji, da nismo v REM fazi ali fazi globokega zdravilnega spanja. 

Ob pomanjkanju kvalitetnega spanja so možni številne negativne posledice. Med globokim spanjem se sprošča rastni hormon, ki ima pomembne funkcije za telo, saj obnavlja vse telesne celice, ki so v funkciji čez dan. 

Ob pomanjkanju rastnega hormona se pospešijo procesi staranja, pojavi se lahko depresija, utrujenost, nabiranje maščob, sladkorna bolezen, motnje učenja in večja nagnjenost k različnim boleznim. 

Pozitivni učinki globokega spanja pa so izboljšano mentalno zdravje, upočasnjeno staranje (manj gub in čvrstejša koža), izboljšano delovanje srca, boljši imunski sistem, več energije, večja poraba maščob, lepši lasje in koža.

Globoki spanec možganom omogoči, da delujejo s polno kapaciteto, saj so spočiti in pripravljeni na nov dan.

Zakaj je spalna apneja pogosto spregledana?

  1. Mislimo, da je dolžina spanca tista, ki šteje. Pomembna je kvaliteta spanca in ne čas, ki ga prespimo. Spimo lahko osem ur, medtem pa nikoli ne preidemo v globok spanec.
  2. Ne zavedamo se, da je spalna apneja sploh lahko težava. 
  3. Zdravniki jo težko diagnosticirajo. Pacienti utrujenost ponavadi pripisujejo izčrpanost delu, staranju in drugi razlogom. Lažje spalne apneje so pri zdravih ljudeh lahko dobro kompenzirane in se navzven ne pokažejo. Znaki in simptomi se lahko pokažejo šele pozneje v življenju.
  4. Ker se dogaja med spanjem. Amnezija med spanjem preprečuje, da bi se zavedali kako spimo.

Komentarji

avatar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.