USTNI ZADAH

USTNI ZADAH

Ustni zadah je lahko normalen, če gre za jutranji zadah, ki izgine kmalu potem, ko vstanemo in kaj pojemo ali si umijemo zobe. Lahko pa je tudi bolezenski. V tem primeru je ponavadi bolj trdovraten.
Ali ste vedeli?
Ustni zadah ali halitoza je normalen pojav pri zdravem človeku, lahko pa je tudi odraz bolezni.

Kakšen ustni zadah poznamo?

 

1. FIZIOLOŠKI USTNI ZADAH. Fiziološki kratkotrajen ustni zadah se lahko pojavi pri zdravem človeku, na primer zjutraj, ob stradanju, ob dehidraciji, zaradi nekatere hrane (česen, čebula,…), zaradi kajenja, pitja alkohola ali kave, itd. Vsak človek ima jutranji zadah, ki navadno izgine, ko si umijemo zobe. 

2. BOLEZENSKI USTNI ZADAH. Bolezenski ustni zadah je navadno kroničen. Lahko je dolgotrajen in ponavljajoč ali pa stalno prisoten. 

3. NAMIŠLJEN USTNI ZADAH. Namišljen ustni zadah (pseudohalitoza) je zadah, ki ga zazna samo pacient, okolica pa ne. Ponavadi že pogovor s pacientom odpravi strahove. 

Halitofobija predstavlja hud strah pred ustnim zadahom, čeprav ga nimajo, zaradi česar se posamezniki lahko celo osamijo.

Ustni zadah je lahko kratkotrajen ali dolgotrajen. Slab zadah ima vsaka druga oseba.

Zakaj ustni zadah nastane?

V ustni votlini je okoli 700 vrst bakterij. Sestava bakterij je pri vsakem človeku nekoliko drugačna. Ustnega zadaha oz. halitoze ne povzroča točno določen nabor bakterij, zato ne moremo govoriti o specifični infekciji, ki bi jo povzročala določena bakterija. 

Neprijeten zadah povzročajo predvsem žveplove spojine, ki se tvorijo pri razpadu beljakovin in aminokislin ter pri presnovi nekaterih bakterij, prisotnih v ustih. 

V ustih se razgrajujejo ostanki hrane, odmrle vnetne in druge celice, kri, beljakovine v slini in nosnem izcedku. Pomembna dejavnika pri zadahu sta količina in kvaliteta sline. Najpogosteje vzroki zadaha tičijo prav v ustni votlini in sicer kar v 90 %. Le v 10 % so vzroki za ustni zadah drugje. 

Najprej je potrebno ugotoviti ali sploh imamo zadah ali si ga le domišljamo, nato je potrebno izključiti sistemske vzroke.

  1. Slaba hrana. Na primer česen, čebula, težka in začinjena hrana. Olja čebulnic se lahko vonjajo tudi do 3 dni. Slab zadah lahko nastane zaradi pomanjkanja ogljikovih hidratov (ketonski’ zadah).
  2. Alkohol, nikotin, kanabis.
  3. Določena zdravila.
  4. Dehidracija.
  5. Obloge. Obloge na jeziku, med zobmi, pod mostički in na protezah, ki niso redno očiščene, so najpogostejši razlog zadaha. Če ne nitkamo, puščamo 30 % zobnih površin neočiščenih, kar je lahko zadosten razlog, da nastane ustni zadah.
  6. Vnetje dlesni. Gingivitis in parodontitis sta lahko vzroka zadaha.
  7. Kariozni in mrtvi zobje.
  8. Perikoronitis.
  9. Osteomielitis.
  10. Tujki.
  11. Rak.
  12. Razjede na ustni sluznici.
  13. Kserostomija ali suha usta.
  14. Tonzilarni kamni.
  15. Vnetje mandljev.
  16. Vzroki izven ustne votline. Zadah lahko nastane kot posledica bolezni dihal in izločkov (sinusitis, tonsilitis, faringitis, pljučni rak, pljučni absces), bolezni požiralnika in prebavil (razjeda želodca, zaprtje, premalo želodčne kisline), sistemske bolezni (sladkorna bolezen, odpoved ledvic, jetrna ciroza, motnje v presnovi maščob).

Kako odpravljamo ustni zadah?

Uravnotežena prehrana. Uravnotežena prehrana je zdrava prehrana. Pojejte kos kruha, če vam primanjkuje vnos ogljikovih hidratov. Pojeste lahko tudi kislo jabolko za povečano izločanje sline.

Zadosten vnos tekočin. Potrebno je pitje vode čez cel dan, saj pogosto ne opazimo, da smo žejni.

Temeljita ustna higiena. Ščetkanje in nitkanje odstranjuje bakterije, ki povzročajo zadah. Po ščetkanju in nitkanju si očistite še jezik, vendar ščetkanje zob le za nekaj časa prekrije zadah zaradi hrane. Če si še niste ščetkali jezika in je jezik obložen, je lahko potrebnih tudi do 6 mesecev ščetkanja jezika, preden obloge na jeziku izginejo.

Žvečilni gumiji brez sladkorja. Žvečilni gumiji pospešujejo izločanje sline, ta pa je najboljša v preprečevanju slabega zadaha, saj ves čas spira celo ustno votlino in odstranjuje ostanke hrane in bakterije. Vsebuje antiseptične učinkovine in encime, ki uničujejo bakterije. Najuspešnejši žvečilni gumiji proti zadahu so tisti z okusom cimeta.

Naravna zelišča proti zadahu. Na primer peteršilj, čajevec, žejbelj, ognjič in mirta ter avokado. Pri razjedah na ustni sluznici lahko grgramo topel čaj iz lakote, pri vnetju mandljev pa čaj z žajblja. Za odpravljanje zadaha lahko uporabimo tudi nekaj kapljic brinjevega olja v kozarcu mlačne vode in ga spijemo počasi po požirkih. Pomaga lahko tudi žvečenje koprovih semen. Pri premajhni količini sline lahko večkrat grgramo mlačno raztopino s 30-40 kapljic tinkture mire v vodi. Pelinov čaj je odličen proti oblogam na jeziku in neprijetnem zadahu. V 1 skodelico vode damo pol čajne žličke pelina. Vsa zdravilna zelišča je potrebno natančno odmerjati, saj imajo tudi ta lahko stranske učinke ob nepravilni uporabi. Zelišča sama po sebi ne odpravljajo zadaha trajno, zato je vedno potrebno najprej odstraniti temeljni vzrok. Lahko pa so motivacija in dodatek pri lajšanju težav.

Sanacija ustne votline. Če mislite, da zadah ni posledica slabe prehrane in nerednega umivanja zob, pojdite k zobozdravniku, kjer bo morebiti potrebna odstranitev zobnega kamna, izdrtje zaostalih korenin, odstranitev previsnih plomb, zdravljenje parodontalne bolezni, saniranje kariesa ali zamenjava neustrezne protetike. Po potrebi zobozdravnik predpiše spiranje ustne votline s klorheksidinom za krajši čas.

Fiziološka raztopina. Če je prisoten nosni izcedek, je dobro nakapljati ali razpršiti fiziološko raztopino v nos 2 do 3-krat dnevno.

Obisk zdravnika. Če v ustni votlini ni vzrokov za zadah, je dobro obiskati osebnega zdravnika, saj so lahko razlogi kje drugje.

Prenehajmo s kajenjem. 

Kaj pa ustne vode?

Večina ustnih vod vsebuje močno in prijetno aromo, ki zamaskira slab zadah, a le za kratek čas. Ustne vode z dodanim klorheksidinom, cetilpiridinijevim kloridom, klorovim dioksidom ali cinkom lahko do neke mere zmanjšajo slab zadah, vendar je potrebno vedeti, da ima dolgoročna uporaba klorheksidina tudi stranske učinke. 

Obstajajo tudi ustne vode z dodatki nekaterih esencialnih olj, ki maskirajo zadah, vendar imajo zgoraj naštete učinkovine najboljši učinek. 

Ustne vode z alkoholom ustni zadah poslabšajo, saj izsušijo ustno sluznico in podrejo ravnotežje med dobrimi in slabimi ustnimi bakterijami. Nekatere ustne vode vsebujejo tudi več kot 25 % alkohola. 

Nobena ustna voda ne more odstraniti prilepljenih zobnih oblog s površine zob. To omogoča le fizično odstranjevanje oblog s pomočjo ščetke. 

Ustne vode torej niso rešitev. Potrebno je odkriti glavni vzrok, ki zadah povzroča.

Komentarji

avatar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.