RENTGENSKI POSNETKI V ZOBOZDRAVSTVU

RENTGENSKI POSNETKI V ZOBOZDRAVSTVU

Rentgenski žarki so kot nevidna svetloba, ki prehaja skozi tkiva, ki jih obsevamo in se projecirajo na senzor. Ko žarki prehajajo usta so absorbirani v tkivih. Količina absorpcije je odvisna od vrste tkiva ali materiala. Skozi zobe žarki prehajajo različno kot skozi dlesni, kar se odrazi v nastali rentgenski sliki.
Ali ste vedeli?
Rentgenski posnetki omogočijo prepoznavanje anatomije in morebitno patologijo, ki se je pri kliničnem pregledu ustne votline mnogokrat ne vidi.

Kdaj potrebujemo rentgenske posnetke?

Rentgenske posnetke lahko uporabljamo za diagnosticiranje naslednjih stanj:

Karies. Na rentgenskem posnetku se lahko vidi karies med zobmi, ki ga na kliničnem pregledu ni možno odkriti. Vidi se lahko tudi karies pod plombo ali prevleko.

Parodontalna bolezen. Na rentgenskem posnetku se lahko vidi ali je kost močno znižana zaradi parodontalne bolezni.

Abscesi in ciste.

Modrostni zobje. Panoramski rentgenski posnetek ali ortopan je odličen pripomoček, ki pokaže vse štiri morebitno prisotne modrostne zobe. Včasih so ti lahko zaostali v kosti in jih zobozdravnik v ustni votlini ne vidi.

Oralne bolezni in tumorji. Ortopan prikaže tudi sinuse, kjer se lahko pokažejo morebitne spremembe.

Poškodbe zob in čeljusti. Če je bil zob izbit, se z rentgenskimi posnetki lahko oceni ali je bil v primerni poziciji stabiliziran. Pri mlečnih zobeh, ki so bili poškodovani, se lahko oceni ali je prišlo do poškodbe stalnega zametka.

Preverjanje protetike in plomb. Na rentgenskem posnetku lahko vidimo ali so plombe in prevleke narejene previsno in jih bo potrebno popraviti.

Razvojne nepravilnosti zob.

Ocena rasti čeljusti. To ocenjujejo predvsem ortodonti.

Odkrivanje in zdravljenje v zgodnji fazi prihrani čas, denar in nepotrebno neugodje. 

Rentgenski posnetki so zato pomemben diagnostični pripomoček, ki lahko odkrije morebitne težave dovolj zgodaj.

Kako pogosto je potrebno rentgensko slikanje zob?

Vsakič, ko je telo izpostavljeno rentgenskemu sevanju, obstaja nevarnost poškodbe DNA, kar lahko vodi do nastanka raka. Količina radiacije v zobozdravstvu je zelo majhna, zato ni razloga za skrb. Problem bi nastal, če bi se rentgensko slikanje v enem letu izvajalo zelo velikokrat, potem bi se izpostavljenost radiaciji seštevala skozi življenje. 

Kako pogosto je priporočljivo rentgensko slikanje zob je odvisno od starosti in ustnega zdravja. Starejši pacienti brez kariesa potrebujejo manjše število slikanj kot otrok, ki ima veliko kariesa. Pri velikem tveganju za karies je potrebno pogostejše slikanje zob kot pri majhnem tveganju. 

Ljudje, ki imajo veliko kariesa in plomb že iz preteklosti, slabo ustno higieno in pojedo veliko kariogene hrane, imajo veliko tveganje za nastanek kariesa.

Ali se rentgen uporablja za odkrivanje kariesa?

Bitewingi so rentgenski posnetki kron zadnjih zob, ki se naredijo za odkrivanje kariesa. Slikanje pri otrocih ni potrebno, če so med zobmi presledki in lahko zobozdravnik preveri prisotnost kariesa s kliničnim pregledom.

Pacienti, ki imajo nizko tveganje za karies in so starejši od 18. let se lahko slikajo na 24-36 mesecev oz. mlajši od 18 let na 18-36 mesecev. Pacienti z velikim tveganjem za karies, ki so starejši od 18 let se lahko slikajo na 6-18 mesecev; mlajši od 18 let pa na 6-12 mesecev.

To so le vodila. Potrebno je upoštevati navodila zobozdravnika, ki v sklopu kliničnega pregleda najbolje zna predpisati potrebo po rentgenskemu slikanju glede na posameznika. Enotnega pravila za vse ni. 

Rentgensko slikanje se lahko opravi tudi v druge namene odkrivanja bolezni zob in ustne votline.

Koliko radiacije prejmemo od rentgenskih žarkov?

Več rentgenskih slikanj prejmemo, večja je izpostavljenost radiaciji. Velika izpostavljenost radiaciji poveča verjetnost nastanka določenih vrst tumorjev, zato je dobro opravljati rentgnska slikanja le, ko so ta potrebna. Koliko rentgenskih slikanj je potrebnih in kako pogosto, je odvisno od posameznikov in od zdravstvenega stanja.

Radiacijo merimo v sievertih (Sv), poimenovanih po zdravniku Rolf-u Sievert-u. Radiacijska doza je v zobozdravstvu ponavadi merjena v mikrosievertih (μSv).

Rutinski digitalni rentgenski posnetki (novejša tehnologija) imajo okoli 10 μSv radiacije, kar je za okoli 12 μSv manj kot pri stari rentgenski tehnologiji. Pri najsodobnejših rentgenih je sevanje veliko le okoli 2-5 μSv. 

 

Več rentgenskih slikanj prejmemo, večja je izpostavljenost radiaciji. Velika izpostavljenost radiaciji poveča verjetnost nastanka določenih vrst tumorjev, zato je dobro opravljati rentgnska slikanja le, ko so ta potrebna. Koliko rentgenskih slikanj je potrebnih in kako pogosto, je odvisno od posameznikov in od zdravstvenega stanja.

Radiacijo merimo v sievertih (Sv), poimenovanih po zdravniku Rolf-u Sievert-u. Radiacijska doza je v zobozdravstvu ponavadi merjena v mikrosievertih (μSv).

Rutinski digitalni rentgenski posnetki (novejša tehnologija) imajo okoli 10 μSv radiacije, kar je za okoli 12 μSv manj kot pri stari rentgenski tehnologiji. Pri najsodobnejših rentgenih je sevanje veliko le okoli 2-5 μSv. 

Komentarji

avatar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.