PREHRANA ZA ZDRAVE ZOBE

PREHRANA ZA ZDRAVE ZOBE

Določena hrana seveda je bolj kariogena od druge. Pomembno se je držati osnovnih načel glede hrane, to je uravnoteženega prehranjevanja.
Ali ste vedeli?
Jemo lahko praktično karkoli. Vse kar šteje, je dobra ustna higiena pred spanjem.

Ali lahko jemo vse in ohranjamo zobe zdrave?

Na kratko je odgovor da. Pomembno si je le zapomniti, da ni dobro pretiravati s kariogeno hrano (sladkarije, …) in da je potrebno vzdrževati dobro ustno higieno. 

Po jedi je dobro, da usta vsaj splahnemo z vodo, saj v večini primerov čez dan ne moremo izvajati popolne ustne higiene, vedno ko kaj pojemo. Ščetkanje in čiščenje medzobnih prostorov se priporoča vsaj dvakrat dnevno, to je zjutraj in zvečer. 

Če z določeno vrsto hrane ne pretiravamo, lahko ob dobri ustni higieni ohranjamo zobe zdrave vse življenje. 

Ogljikovi hidrati povečajo tveganje za nastanek kariesa, beljakovine ga zavirajo, maščobe pa so indiferentne. Vendar, če je maščob premalo, je premalo tudi vitaminov A, D, E in K.

Kako določena vrsta hrane vpliva na zobe?

1. Sladkarije

Čez dan se poskušajmo izogibati sladki, lepljivi in kisli hrani. Lepljiva hrana (čokolada, lizike, karamela, bomboni ter žvečilni gumiji s sladkorjem, tudi banana…) se nalepi na zobe in tam ostane dolgo časa. 

Sladka hrana in pijača naj bo omejena na osnovne obroke, brez vmesnih prigrizkov. Če se izogibamo prigrizkom, damo slini dovolj časa za remineralizacijo sklenine. Število obrokov omejimo na pet ali šest obrokov na dan in med obroki naj bo vsaj 2 urni razmak. 

Najprej pojejte glavni obrok, šele nato sladico, saj bodo tako med obrokom obloge na zobeh posrkale nekaj maščob, vlaknin in beljakovin iz hrane, tako da bodo te snovi zapolnile prostor, ki bi ga sicer zapolnili sladkorji. Podobno velja, če si zaželite sladkega prigrizka, najprej pojejte nekaj nesladkega in tako boste sladkorju onemogočili dostop do zobnih oblog. 

Dokazano je, da začasen odvzem ogljikovih hidratov (sladkorjev) iz prehrane zmanjšuje karies in število kariogenih bakterij. Sladkor iz hrane je vir energije za kariogene bakterije, ki začnejo izločati kislino, ta pa poškoduje zobno sklenino. 

Izogibajmo se dateljnov, fig in rozin, saj so polni sladkorja. Naravno sladke rozine ne vsebujejo sukroze, poleg tega so vir fitokemikalij, ki naj bi pokončale škodljive kariogene bakterije in nekaterih drugih snovi, ki vplivajo na rast bakterij, ki povzročajo bolezni dlesni. Brusnice vsebujejo polifenole, zato zmanjšujejo nastanek oblog na sklenini. Če imajo dodan sladkor, pa niso več koristne za zdravje zob. 

2. Živila iz bele moke

Bel kruh je bolj kariogen kot črn kruh, ker vsebuje finjša zrna, ki omogočijo manj fiziološkega čiščenja zob. Bel kruh vsebuje tudi beljakovino gliadin, ki povzroča lepljivost. 

Lepljiva hrana obtiči na površini zob, kjer jo počasi razkrajajo karigene bakterije, ki spuščajo kisline, ki topijo zobno sklenino (nastanek zobne gnilobe). 

3. Polnozrnata živila

 Črn kruh bolj čisti zobe od belega še posebej če je trd in star ter vsebuje fitinsko kislino, ki kemično veže kalcij.

Pri polnozrnatih živilih, oreščkih, žitaricah in semenih je treba biti pozoren, da ne poškodujemo dlesni, ker so nekoliko trša.

4. Kisla živila

Kisla hrana zniža pH v ustih in pospeši raztapljanje zobne sklenine. Zob postane na površju “razmehčan”, zato je najbolje po kisli hrani in pijači (kava, čaj, citrusi, sadni sokovi …) usta le izplakniti z vodo. 

Počakajte 30 minut, da se kislina nevtralizira in šele nato zobe očistimo s ščetko po potrebi. Lahko pa si vzamete tudi kos trdega sira, ki bo dvignil pH. Sir torej nevtralizira kisline v ustni votlini.

5. Sadje in zelenjava

Prehrana naj bo uravnotežena z veliko vlaknatega svežega sadja in zelenjave, saj surovo sadje in zelenjava zahtevata trdo, močnejše in daljše žvečenje, kar samo po sebi prispeva k boljšem čiščenju ustne votline. 

Tvorba sline se s tem pospeši in lahko nevtralizira povzročitelje kariesa ter z vsakim ugrizom spravljamo obloge z zob in masiramo dlesni. Karotin v vsej rdeče obarvani zelenjavi in sadju (korenje, marelice…) ohranja zdravo sluznico v ustih. Zelena zelenjava kratkoročno položi zaščitni film čez zobe, ki ščiti pred obarvanostjo zob. 

Vse sorte zelja dajejo vitamin K in kalij za čeljustne kosti. Vitamin K poleg tega zavira nastajanje kisline bakterij kariesa. Vitamin C v jabolkah, agrumih in zeleni krepi dlesni. 

V peteršilju, pšeničnih kalčkih in zeleni zelenjavi najdemo veliko mineralov, kot sta fluor in fosfor, ki sta pomembna za zobe.

Jogurt vsebuje kalcij, ki krepi kosti. Njegove bakterije mlečne kisline zmanjšujejo tudi oblogo in preprečujejo vnetja.

6. Mlečni izdelki

Sir in mleko z minerali (kalcij, fosfor) in kazeinom delujeta zaščitno. Najboljši siri za nevtralizacijo oziroma dvigovanje pH po obroku so gavda, cedar in mocarela, saj ustvarijo zaščitno plast na površju zoba, ki ščiti pred kislinami. 

Že košček sira po obroku je dovolj, da nam pomaga preprečevati nalaganje zobnih oblog in k večji tvorbi sline. Slina tako kot voda iz naših ust izpira škodljive bakterije.

7. Meso

Morska riba (losos) je dober vir vitamina D, ki poskrbi za močne zobe in kosti.

8. Voda

Bakterije se najmočneje razmnožujejo v suhih ustih, kjer primanjkuje sline in kisika, zato spijte najmanj 2 litra tekočine na dan. 

 

9. čaji

Če pijete prave čaje, jih ne sladkajte. Slabost pravih čajev je, da obarvajo zobe ob pretiranem pitju, predvsem črni čaj. Raje posegajte po zelenem čaju. Polifenoli v pravem čaju zavirajo bakterijske encime, ki pospešujejo nalaganje zobnih oblog. 

Zeleni čaj vsebuje antioksidante katehine, ki zavrejo tudi delovanje bakterij, ki jih povezujejo z nastankom parodontalne bolezni. Seveda pa je še vedno najpomembnejša dobra ustna higiena. 

Črni čaj pomaga tudi pri slabem zadahu, ker polifenoli zatrejo gene v bakterijah, zaradi katerih se v naši ustni votlini tvorijo spojine neprijetnega vonja. 

Izogibajmo se tudi počasnemu srkanju sladkih pijač, čajev in kave.

Komentarji

avatar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.