POŠKODBE ZOB IN KAKO UKREPATI

POŠKODBE ZOB IN KAKO UKREPATI

Poškodbe zob so najpogostejše pri otrocih in mladostnikih, saj se kar 80 % vseh poškodb zob zgodi mlajšim od 20 let.
Ali ste vedeli?
Najpogosteje so poškodovani sprednji zobje, posebno zgornji sekalci.

Kakšne poškodbe zob poznamo?

Poškodbe zob brez pridruženih poškodb glave in čeljusti delimo na poškodbe trdih zobnih tkiv in poškodbe obzobnih tkiv (poškodbe dlesni, pozobnice in kosti), ki jih imenujemo tudi luksacije. 

Poškodbe trdih zobnih tkiv delimo v skleninske poke, odkrušenja in zlome. Zlom zobne krone je lahko v sklenini, dentinu in lahko sega celo do pulpe. 

Kronsko koreninski zlom lahko sega v krono in/ali korenino zoba, medtem ko koreninski zlom obsega le zobno korenino. Poškodbe obzobnih tkiv pa delimo v pretres zoba, ki je najblažja poškodba, težje poškodbe pa obsegajo omajanje zoba in premik zoba v različne smeri. 

Najbolj neugoden je premik v smeri osi zoba, ko sila zob potisne v zobnico, kar imenujemo intruzija. Avulzija je poškodba, ko je cel zob izbit iz zobnice. 

Luksacije pustijo za sabo resnejše posledice kot poškodbe trdih tkiv, zato jim moramo posvetiti dovolj pozornosti pri zdravljenju.

Kdaj so poškodbe zob najpogostejše?

Poškodbe mlečnih zob se pripetijo najpogosteje med 1. in 3. letom, saj se v tem obdobju otroci še učijo hoditi in teči, zato so še negotovi in večkrat padejo. Zametki stalnih zob so od 1. do 3. leta v intenzivnem razvoju in zelo blizu koreninam mlečnih zob, zato lahko poškodbe mlečnih zob vplivajo tudi na razvoj stalnih zob. 

50 % poškodb mlečnega zobovja vpliva na zametke stalnih zob, a posledice postanejo vidne šele ko stalni zobje izrastejo. Lahko se kažejo z rahlo motnjo mineralizacije ali lisami, v hujših primerih pa je stalni zob popolnoma razobličen, ali pa stalni zob ne more izrasti. Pri mlečnem zobovju so pogostejše poškodbe obzobnih tkiv.

Majhni otroci so ponavadi zelo živahni, raziskujejo okolico in se učijo hoje, zato neredko tudi padejo. Pri tem se jim lahko odkruši zobek. Če gre le za odkrušenje sklenine zoba, ni razloga za pretirano skrb. V vsakem primeru je dobro obiskati zobozdravnika, ki bo ocenil ali je potrebno zobek zagladiti, da ne bi poškodoval okolne sluznice. Pregledal bo tudi kolikšen del zoba se je odlomil in ali je majav. 

Če pa se je odkrušil večji del zoba, tako da se je razgalil dentin, ki leži pod sklenino, pa je dobro zob premazati z zaščitnim premazom. Po pregledu bo tudi povedal ali morate biti na kaj pozorni. Zob je lahko občutljiv na toplo ali hladno, če je razgaljen dentin. Odkrušen zob ob ustrezni higieni ne bo nič bolj izpostavljen zobni gnilobi, kot bi bil sicer.

Poškodbe zob pa so zelo pogoste tudi med 8. in 11. letom starosti in sicer pogosteje pri dečkih kot deklicah. Takrat so stalni sekalci že izrasli, vzroki pa so najpogosteje začetek šolskega obdobja, vključevanje v promet, šport, uporaba koles, rolk, socialne okoliščine itn. 

Predvsem poškodbam nastalim zaradi športa, bi se bilo lahko izogniti z varnostnimi pripomočki (kontaktni športi, kolesarjenje, rolkanje). 

To je čas zelo intenzivnega razvoja korenin stalnih sekalcev, ko korenina raste v dolžino in se debeli, kar naredi zob močan, da je sposoben prenesti obremenitve. Poškodbe v tem času lahko posežejo v ta razvoj in povzročijo različne posledice. 

Pri stalnem zobovju so najpogostejši zlomi krone in luksacije.

Kakšne so lahko posledice poškodb zob?

Nekatere poškodbe prinesejo blažje posledice brez večjega vpliva na razvoj, druge povzročijo večje zaplete ali celo izgubo zoba. Posebno neugodne so poškodbe v času rasti in razvoja zob in čeljusti. 

Posledice so odvisne od obsega in vrste poškodbe, starosti poškodovanca, razvojne stopnje zoba v času poškodbe, prve pomoči takoj ob poškodbi ter od postopkov zdravljenja. 

Ob omajanju ali premiku zoba lahko nastane okvara pulpe, ki pa je lahko pri otrocih prehodne narave in ne pomeni nujno odmrtje zoba. Razvoj takega zoba spremljamo z rentgenskimi slikami, kjer lahko vidimo pospešeno obliteracijo, to je zožanje sten pulpe. 

Včasih pa lahko nastane odmrtje pulpe mladega zoba, ki pa ima tudi ob najboljšem zdravljenju navadno bistveno manj ugoden razplet kot pri starejšem zobu. Okvare obzobnih tkiv so pogosto povratne, če poškodba ni bila preveč travmatska in je bilo zdravljenje ustrezno. 

Če so okvare obzobnih tkiv nepovratne, pa to zob v razvoju obsodi na izgubo. Ob hudi poškodbi pozobnice se korenina zraste s kostjo, kar imenujemo ankiloza. Sčasoma kost preraste korenino in ta se popolnoma razgradi. Intenzivnejši je čas rasti in razvoja, hitreje ta proces poteka. 

Pri poškodbi zobovja v otroštvu je izid zdravljenja lahko bistveno ugodnejši kot pri odraslih

Kakšno je zdravljenje zloma krone zoba?

Pri zlomu zobne krone do pulpe je potrebno najprej zagotoviti sodelovanje otroka, da lahko poseg opravimo v lokalni anesteziji. Odstranimo površinski del pulpe, nanesemo ustrezno sredstvo ter mesto zloma tesno prekrijemo. 

Če imamo na voljo odlomljeni del zoba, ga lahko uporabimo kot najboljše sredstvo za dograditev takega poškodovanega zoba. Prognoza take oskrbe zoba je lahko dolgoročna, predvsem zaradi sodobnih adhezivnih materialov. Odlomljeni del stalnega zoba shranimo na vlažnem, saj ga zobozdravnik v ugodnih okoliščinah lahko ponovno pritrdi. 

Če odlomljenega dela nimamo, lahko zob dogradimo z materiali, ki se jih uporablja za plombe, s protetičnimi luskami, prevlekami, odvisno od tega, kolikšen del zoba manjka.

Kakšno je ukrepanje pri izbitju zoba?

Poškodbe zahtevajo hitro ukrepanje, predvsem pri izbitju zoba. Potrebno je reagirati brez panike in najprej oceniti celotno stanje poškodovanca. Če je možno, je najboljše, da zob kar sami vstavimo na mestu poškodbe nazaj v zobnico in ga pri tem držimo za krono, ne korenino, da ne poškodujemo celic pozobnice. 

Če je na voljo čista tekoča voda, ga v nekaj sekundah speremo in nato vstavimo nazaj na mesto, kjer je bil pred izbitjem. Poškodovanec naj ugrizne z vsajenim zobom v gazo ali čist robec, da zob ostane na mestu in naj gre k zobozdravniku. Tako prvo pomoč lahko nudi kdor koli, tudi sam poškodovanec. Zobozdravnik bo poškodovani zob z opornico pritrdil na sosednje zobe za navadno za manj kot dva tedna in dal navodila za dobro ustno higieno ter uživanje mehke hrane.

 

Če replantacija zoba na mestu poškodbe ne uspe, je še hitreje potrebno priti do zobozdravnika in sicer v manj kot eni uri. Zob shranimo v slino ali mleko, kjer celice pozobnice preživijo. Izbiti zob lahko položimo pod jezik. Daljši kot je čas, ko zob ni na svojem mestu, večja je verjetnost, da bo prišlo do zrasti korenine s kostjo (ankiloze) z razgradnjo korenine. 

Če izpade mlečen zob pri otroku se ga ne vsaja nazaj, saj obstaja verjetnost za okvaro zametka stalnih zob. V takem primeru naj starši sperejo poškodovano področje s čisto vodo in zaustavijo krvavitev s pritiskom s čisto gazo. Kljub vsemu pa je dobro obiskati otroškega zobozdravnika.

Kako poteka zdravljenje izbitega zoba?

Ob izbitju stalnega zoba iz zobnice je od prve pomoči odvisen izid zdravljenja. Ali bomo zob uspešno rešili, je odvisno od tega, kako hitro zob replantiramo, zato je pomembno, da gremo čim prej k zobozdravniku. Celjenje pozobnice, tkiva na površini korenine bo tako najbolj optimalno. To je podobno situaciji, kot če bi izpulili zob in ga dali takoj nazaj. 

Zob bi ostal na svojem mestu in bi spet opravljal svojo funkcijo. Pri odraslem ali pri mladostniku bi pulpa odmrla in bi bilo treba korenino zdraviti, pri otroku pa bi se zob zelo verjetno ponovno prekrvavel in velika verjetnost je, da bi nam uspelo ohraniti zob »živ«. Ker je v taki starosti odprtina na koncu korenine še dovolj velika, bi se namreč žile in živci predvidoma ponovno vrasli v poškodovano tkivo v notranjosti zoba.

Ponavadi pri obsežnejših poškodbah starši poiščejo pomoč v urgentni ambulanti, kjer prvi nudi oskrbo splošni zdravnik, ki lahko po potrebi tudi zašije sluznico, nato pa pošlje poškodovanca še na pregled zobovja k zobozdravniku. 

Zobozdravnik poizve o mehanizmu in vrsti poškodbe ter okoliščinah. Naredi klinični pregled in preveri tudi mehka tkiva obraza in kost, večinoma pa se osredotoči na ustno votlino.  Poškodovani del si ogleda, pretipa, preveri občutljivost poškodovanih zob na poklep in pri tem oceni zvok. 

Ocenjuje tudi vzdražnost pulpe na električne in termične dražljaje ter slika z rentgenom. Na podlagi vseh izvidov postavi diagnozo.

Komentarji

avatar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

  Subscribe  
Obvestilo o