PARODONTALNA BOLEZEN

PARODONTALNA BOLEZEN

Kronična parodontalna bolezen (parodontitis) spada med bolezni obzobnih tkiv. Je vnetna bolezen, ki jo povzročajo določeni mikroorganizmi v ustni votlini. V bistvu gre za razgradnjo kosti in pozobnice okoli zob, nastajanje žepkov in v terminalni fazi za majavost ter izgubo zob.
Ali ste vedeli?
Glavni vzrok za pojav vnetja obzobnih tkiv so mehke obzobne obloge (dentalni plak).

Kaj je parodontalna bolezen?

Parodontalna bolezen (periodontitis) je že napredovala bolezen obzobnih tkiv (dlesni in kosti). Gre za vnetje in razkroj obzobnih tkiv, ki obdajajo in podpirajo zobe. 

Kronična parodontalna bolezen je najpogostejša kronična okužba pri starostnikih z lastnimi zobmi. 

Prisotni so obzobni oz. parodontalni žepi. V hujših primerih so lahko dlesni boleče, krvaveče, otekle in gnojne. Če dlesni krvavijo, je to znak za skrb. Zanašanje na dejstvo, da smo se le ranili z zobno ščetko med samim ščetkanjem, naj ne bo tolažba. 

Veliko ljudi je mnenja, da zobje izpadejo zaradi staranja, kar pa ne drži. Zobe lahko ohranimo do pozne starosti, če za njih vestno skrbimo.

 

Zob, ki je parodontalno prizadet, daje vtis, da je podaljšan zaradi umika dlesni in raztopljene kosti. ​

Kakšni so vzroki za pojav parodontalne bolezni?

Kronični parodontitis povzročajo predvsem po Gramu anaerobne bakterije. Okužba tkiv je obsežna, saj lahko v samo enem vnetnem žepku ob zobu najdemo do okoli 1000 bakterij. Ali ste vedeli, da je površina ranjenih tkiv okoli 28 zob pri pacientu z razširjenim kroničnim parodontitisom velika kot njegove obe dlani skupaj?

Glavni vzrok za nastanek parodontalne bolezni so torej neodstranjene zobne obloge. Zobne obloge se lahko nahajajo nad ali pod dlesnijo. Pod dlesnijo je še bolj idealno okolje za razmnoževanje bakterij. V parodontalnem žepu se torej nahaja velika količina bakterij in vnetnih produktov (proteaze, kolagenaze, …), ki povzročajo vnetje dlesni. 

Parodontitis nastane zaradi bakterij, bakterijskih produktov v mehkih oblogah ter vnetnega in imunskega odgovora tkiv.

Poznamo pa tudi druge dejavnike tveganja, ki prav tako prispevajo k razvoju in poslabšujejo parodontalno bolezen (kajenje, stres, sladkorna bolezen, hormonske spremembe, genetike, …).

Mehke zobne obloge se sčasoma pretvorijo v trde zobne obloge, ki jih več ne moremo sami odstraniti, ampak nam pri tem lahko pomaga le zobozdravnik ali ustni higienik.

Ali kadite?

Kadilci trpijo zaradi obolelih dlesni pogosteje kot pri nekadilci. Zanimivo dejstvo je, da imajo kadilci manj krvaveče ali pa celo ne krvavijo zaradi vpliva cigaretnega dima. To le maskira spodaj ležečo osnovno bolezen in zato še ne pomeni, da ne obstaja. Mnogi kadilci imajo celo huje razvito parodontalno bolezen kot nekadilci.

Ali imate slabe gene?

Ljudje pogosto pripisujejo nastanek parodontalne bolezni njihovim “slabim genom” in dedovanju. Ker so tudi starši in stari starši imeli “slabe zobe”, gre zgolj za smolo, kjer se ne da ničesar spremeniti. Takšno mišljenje je napačno. Genetika ima določen vpliv na stanje ustnega zdravja, še zdaleč pa ni osnovni in glavni znak za pojav kronične parodontalne bolezni pri odraslih.

Ozaveščanje prebivalstva o pravilnem in rednem ščetkanju, uporabi zobne nitke, preventivnih zdravniških pregledih in profesionalno odstranjevanje zobnih oblog pri zobozdravniku so izjemnega pomena v preprečevanju nastanka in zmanjševanju vnetja obzobnih tkiv.

Najpogostejši vzrok parodontalne bolezni je slaba ustna higiena in dolgotrajno zadrževanje zobnih oblog.

Kakšni so znaki in simptomi parodontalne bolezni?

Pordele dlesni. Dlesni niso zdravo rožnate, ampak živo rdeče ali pomodrele, kar je znak za vnete dlesni.

Občutljivi zobje in boleče dlesni. Med ščetkanjem, prehranjevanjem ali dihanjem hladnega zraka lahko zobje skelijo.

Krvavitev iz dlesni. Lahko se pojavi med prehranjevanjem, ščetkanjem ali spontano.

Slab zadah. Zobna nitka ali medzobna ščetka ima lahko neprijeten vonj, kakor tudi sam zadah.

Gnojenje dlesni. Gnojni izcedek lahko priteče ob zobeh ali direktno iz dlesni.

Obzobni žepi. Žepi se nahajajo tik ob zobeh. V njih se nahajajo zobne obloge in bakterije.

Podaljšani zobje. Zobje postanejo optično daljši zaradi umika dlesni po tem, ko se kost v kateri so zobje nekoliko raztopi.

Majavi zobje. Če parodontalne bolezni ne zdravimo, lahko sčasoma pride do izgube drugače popolnoma zdravih, živih in nekarioznih, zob.

Kakšne so posledice parodontalne bolezni?

Napredovala parodontalna bolezen pomeni, da so obzobna tkiva, vključujoče kost, že zelo poškodovani. 

Z zdravljenjem preide v neaktivno fazo, ko se vnetje umiri in izgine, vendar če postanemo neprevidni in začnemo ustno higieno zanemarjati, se lahko hitro spet pojavi in začne napredovati dalje. To pomeni, da lahko zobje sčasoma izpadejo in bomo eventuelno potrebovali proteze ali implantate.

Parodontalna bolezen lahko vpliva tudi na sistemsko zdravje. Slabi lahko imunski sistem, poveča tveganje za srčni napad, poslabšuje bolezni pljuč, niža porodno težo novorojenčkov, povzroči prezgodnje rojstvo, itd.

Parodontalna bolezen je kronična bolezen, kar pomeni, ko jo enkrat imamo, jo imamo za vedno.

Kako preprečiti nastanek parodontalne bolezni?

  1. Dobra ustna higiena. Redno ščetkanje zob in dlesni z mehko ščetko vsaj dvakrat dnevno, v smeri od dlesni na zob je najpomembnejši faktor v preprečevanju nastanka bolezni obzobnih tkiv. Za čiščenje medzobnih prostorov obvezno uporabljajte medzobne nitke ali medzobne ščetke. Medzobne ščetke so potrebne za čiščenje večjih medzobnih prostorov, ki so pogosto prisotni pri bolnikih s parodontalno boleznijo. 
    1. Priporočamo uporabo električne zobne ščetke Sonicare Healthy White. Naročite jo lahko TUKAJ.
  2. Redni pregledi pri zobozdravniku. Priporočljivo je, da obiščete svojega zobozdravnika vsaj dvakrat na leto.
  3. Zdrava hrana. Jejte zdravo hrano z zadostno količino vitamina C.
  4. Prenehajte s kajenjem.
ALI JE PARODONTALNO BOLEZEN MOGOČE POZDRAVITI?

Kdo je kandidat za razvoj parodontalne bolezni?

Poleg ljudi s slabo ustno higieno, obstajajo tudi določene rizične skupine, kjer se parodontalna bolezen razvije hitreje. 

To so diabetiki, srčni bolniki, nosečnice, osebe z cerebrovaskularnimi obolenji, invalidi, osebe s slabim imunskim sistemom, ljudje z zobnim aparatom ali protetičnimi nadomestki, kadilci, osebe, ki jemljejo določena zdravila, ljudje s suhimi usti, ljudje z bulimijo, bolniki z že diagnosticirano parodontalno boleznijo, itd.

Za nastanek parodontitisa so bolj ogrožene tudi starejše ženske. V menopavzi pade raven zaščitnega estrogena in njegovo protivnetno delovanje na obzobna tkiva. Osteoklasti (posebne celice, ki razgrajujejo kostnino) postanejo zaradi pomanjkanja estrogena aktivnejši. Pojavi se lahko osteoporoza in hkrati tudi slabše stanje obzobnih tkiv ter večja verjetnost izgube zob. Manjša kot je mineralna gostota alveolne kosti, kjer sedijo zobje, hitrejše je njeno izginjanje.   

Kdaj moramo biti še posebno pozorni?

Nekateri srčni bolniki morajo pred določenimi zobozdravstvenimi posegi vzeti antibiotik za preprečevanje bakterijske okužbe srca, predvsem srčnih zaklopk. Antibiotike morajo dobiti bolniki s spremenjenimi srčnimi zaklopkami, bolniki s prirojenimi srčnimi napakami, bolniki z revmatično boleznijo srco, srčnim popuščanjem, itd. Srčni bolniki morajo zelo paziti na zdravje ustne votline, saj so ustne in srčne bolezni povezane.

STAROSTNIKI S SVOJIMI NARAVNIMI ZOBMI, IMAJO VEČJE KOLIČINE MEHKIH IN TRDIH ZOBNIH OBLOG IN VEČ VNETIH OBZOBNIH TKIV KOT OSTALA ODRASLA POPULACIJA.​

Kako poteka zdravljenje parodontalne bolezni?

Zdravljenje obolelih dlesni je lažje in učinkovitejše, če je bolezen odkrita v zgodnji fazi. Zobozdravnik lahko pri kliničnem pregledu in ob rentgenski sliki preveri, ali je parodontalna bolezen prisotna in v kakšnem obsegu. Zaradi visoke sposobnosti obnavljanja dlesni in ustne sluznice je lahko bolezen dolgo časa nezdravljena ali neodkrita. Ko se jo enkrat odkrije, jo je treba obravnavati čim prej.

Sestavine iz sline mehke zobne obloge spremenijo v trde (zobni kamen), ki se lahko nahaja nad in pod dlesnijo. Nove mehke obloge se nabirajo na stari zobni kamen še hitreje. Obloge se običajno najbolj nabirajo po robu dlesni, v medzobnih prostorih, pod protetiko in okrog zobnih vsadkov.

Zdravljenje parodontalne bolezni se začne z vzpostavitvijo dobre ustne higiene. Bolnika se v zobozdravstveni ustanovi izobrazi in motivira. Zobozdravnik ali ustni higienik vam bo povedal, kaj počnete narobe, in kako zobe dobro očistiti. Če je vaša higiena na drugem pregledu zopet slaba, so ponovno potrebna navodila o ustni higieni in pridobitev nekaj dodatnih spretnosti in motivacije. Dobro sodelovanje pacienta je izjemnega pomena. Brez dobre domače ustne higiene, zdravljenje parodontalne bolezni ne bo uspelo.

Zobozdravnik ali ustni higienik najprej opravita profesionalno čiščenje vseh zobnih površin s pomočjo posebnih instrumentov. Tako se poskuša odstraniti mehke in trde zobne obloge (luščenje in glajenje korenin). Po treh mesecih sledi novi zobozdravstveni pregled. 

Če je vnetje še prisotno, bo morda potrebno kirurška odstranitev obzobnih žepov in s tem ustvarjanje boljših pogojev za lažje izvajanje ustne higiene. Kirurško zdravljenje izvajajo specialisti parodontologi. Bolniki z nezadostno ustno higieno niso primerni za operacijo. 

Včasih je potrebno tudi zdravljenje v kombinaciji z antibiotiki, za kar se odločijo parodontologi individualno. Po operaciji sledi faza vzdrževanja stanja in mora biti vseživljenjska. Nadaljni redni obiski pri zobozdravniku so nuja.

Kaj lahko storite doma?

  1. Redno in temeljito ščetkanje zob. Uporabljajte mehko zobno ščetko, medzobno nitko in medzobne ščetke. Priporočamo uporabo električne zobne ščetke Sonicare Healthy White. Naročite jo lahko TUKAJ.
  2. Spiranje ustne votline. Dlesni lahko spirate s kamilicami, žajbljem ali fiziološko raztopino.
  3. Obiskovanje zobozdravnika. Redni obiski zobozdravnika dvakrat na leto oz. pogosteje, če vam je tako svetovano.
  4. Ustne vode. Uporaba ustne vode z klorheksidinom na podlagi zobozdravnikovega priporočila, dokler se vnetje ne umiri.

Čiščenje z mehko zobno ščetko skupaj s pravilno tehniko, ki vam jo pokaže zobozdravnik, in uporaba medzobnih ščetk je ključnega pomena pri zdravljenju parodontalne bolezni.

Komentarji

avatar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.