ŠKRTANJE Z ZOBMI ALI BRUKSIZEM

ŠKRTANJE Z ZOBMI ALI BRUKSIZEM

Kaj je bruksizem?

Bruksizem je pojav škrtanja ali stiskanja čeljusti in zob. Ponavadi se odvija ponoči, zato mu lahko rečemo kar nočni bruksizem. Tega je še težje nadzorovati, ker se odvija nezavedno med spanjem. Nekateri pa škripajo z zobmi podnevi, kar imenujemo dnevni bruksizem.

Bruksizem je stanje, ko tesno držite zgornje in spodnje zobe skupaj, še posebej zadnje zobe. Večina ljudi stiska zobe, ko opravljajo določene naloge, ki zahtevajo intenzivno silo. Resnična težava postane, ko to postane navada. Nekateri ljudje stiskajo zobe celo pri običajnih opravilih, na primer med gledanjem televizije. Bruksistične sile na zobe so do trikrat večje kot normalno.

Mnogi ljudje se niti ne zavedajo, da imajo težave z bruksizmom, ker se le ta pojavlja po večini med spanjem. Naenkrat pa lahko zjutraj ugotovijo bolečine ali neugodje v zobeh in okolnih strukturah ali pa zobozdravnik opazi znake bruksizma na zobeh in jih s tem seznani. 

Škrtanje zob pomeni, da zobje spodnje in zgornje čeljusti drsijo med sabo z velikim trenjem  tudi z gibanjem čeljusti na stran. To lahko obrablja grizne površine zob. V večini primerov škrtanje zob vključuje sprednje zobe, podočnike in sekalce. Lahko pa seveda povzroči obrabo tudi preostalih zob, bolečine v čeljusti in druge težave z zobmi.

 

Škrtanje z zobmi se pojavlja pri velikem odstotku prebivalstva, tako otrocih kot odraslih. Zaradi stiskanja čeljusti trpi od 5 - 20 % ljudi. To je ena najpogostejših motenj spanja, zlasti pri otrocih.

Znaki in simptomi bruksizma?

 

Nezdravljen bruksizem se lahko kaže v mnogih znakih in simptomih:

  • Izpadanje plomb.
  • Zlom zoba med spanjem.
  • Pokanje in bolečine v čeljustnem sklepu.
  • Obraba zobnih ploskev. Zobje delujejo zravnano in niso več tako visoki kot so bili včasih.
  • Zobje se razmajejo.
  • Bela linija na notranji strani lica ali vijugasti robovi jezika.
  • Zobje postanejo preostri, zaradi česar dražijo sosednja mehka tkiva.
  • Preobčutljivost zob na temperaturne spremembe.
  • Povečane žvečne mišice, ki se stiskanjem zob nenehno krepijo in se lahko pri dolgotrajnem bruksizmu na eni ali obeh straneh spremeni oblika obraza.
  • Občutljivost žvečnih mišic, ki jih ni možno pripisati nobeni drugi motnji. Stiskanje zob izčrpava čeljust in omejuje njeno gibanje.
  • Glavobol. Možen je, ko se zbudimo.
  • Bolečine v vratu ali ušesih. Prisotna je lahko generalizirana bolečina pod ušesi.
  • Spremembe in bolečine v čeljustnem sklepu – obseg sprememb na sklepu je odvisen od tega, ali oseba samo stiska zobe, ali škripa z zobmi in od moči uporabljene sile. Spremembe v čeljustnem sklepu so lahko zvoki ob premikanju sklepa, bolečine, omejeno gibanje sklepa in mišičnih krčev.
  • Poškodba žlez slinavk.
  • Nelagodje zaradi zvokov, ki jih proizvaja bruksist utegnejo motiti druge predvsem med spanjem.
  • V družini je že prisoten bruksizem.

Kakšni so vzroki nastanka bruksizma?

Čeprav natančni vzroki niso znani, večina strokovnjakov meni, da je bruksizem povezan predvsem z večjim psihološkim stresom in anksioznostjo. 

Možni vzroki bruksizma so lahko:

  • Stres in drugi čustveni pritiski.
  • Reševanje težav prek ustne votline. Ustna votlina je vir zadovoljstva ali agresije, zato se lahko bruksisti ob stresu bolj nagibajo k samokaznovanju, ki se odrazijo kot znaki in simptomi bruksizma.
  • Tip obnašanja A in tip osebnosti. Močna želja po uspehu in priznanju lahko prispevata k razvoju bruksizma.
  • Motnje spanja – spalna apneja. Gre za motnjo dihanja med spanjem, kar naj bi bruksizem olajševal.
  • Jemanje nekaterih zdravil. Na primer fenfluramin, levodopa, amfetamini.
  • Podhranjenost.
  • Alkoholizem.
  • Genetski dejavniki.
  • Motnje osrednjega živčnega sistema.
  • Raba tobaka.
  • Pomanjkanje magnezija.

Najverjetneje gre za delovanje večih dejavnikov, kar otežuje zdravljenje bruksizma.

Kakšno je zdravljenje bruksizma?

Diagnostika in zdravljenje bruksizma temelji na simptomih in znakih, ki jih pusti na žvečnem sistemu in tkivih. 

Zdravljenje bruksizma mora obsegati zmanjšanje stresa, zdravljenje simptomov in odpravo motenj ugriza. Pred vsakim terapevtskim ukrepom mora strokovnjak ortodont natančno ugotoviti stanje, saj sta vzrok in ključ do rešitve pogosto stvar več dejavnikov. 

S prilagojeno terapijo je možno bruksizem, ki ga strokovnjaki uvrščajo med razvade, omiliti ali skoraj v celoti odpraviti. Ustavitev ali vsaj zmanjšanje bruksizma bo odpravilo večino bolečin, povezanih z njim. 

Na žalost odprava bruksizma ni dovolj za povrnitev škode, na zobeh, kot na primer obraba ali poke, saj je to nepovratno stanje. 

Za lajšanje bruksistične bolečine ter terapijo bruksizma so možne naslednje rešitve:

  • Zobna pasta za občutljive zobe. Če je prisotna zmerna abrazija oz. obraba zob, ki povzroča epizode občutljivosti, lahko z uporabo posebne zobne paste za občutljive zobe zagotovimo olajšanje tovrstnih težav.
  • Topli obkladki. Uporaba tople vlažne krpe na strani obraza z bolečino lahko pomaga, da se mišice sprostijo in se napetost v njih tako zmanjša.
  • Obvladovanje stresa. Manj stresno življenje, po potrebi svetovanje pri psihoterapevtu in mišični relaksanti, če je vzrok stres. Vsakodnevni stres je pomemben dejavnik pri nastanku stiskanja in škrtanja z zobmi. Ohranjanje življenjskega stresa na minimumu lahko zmanjša tveganje za nastanek bolečine, povezane z bruksizmom.
  • Okluzijska bruksistična opornica. Nosi se jo ponoči in tako poskrbi za prerazporejanje sil in razbremenitev zob in čeljustnega sklepa. Veliko bruksistov navaja boljše spanje in udobje po začetku njihove uporabe. Bruksistična opornica je tanek podkvast aparat iz trde plastike. Prilega se vašim zgornjim in spodnjim zobem in prepreči nadaljnje poškodbe zob, tako da absorbira močne sile med poskusom škrtanja.
  • Brušenje. Odstranitev motenj v okluziji s selektivnim brušenjem.
  • Protetične rešitve. Preoblikovanje griza s prevlekami ali onleji. Če so zobje močno prizadeti in gre za močno izgubo sklenine, ter izpostavljen dentin, ki povzroča preobčutljivost zob ali če so zobje že oslabljeni in razpokani, je najboljša rešitev za obnovitev zob in zaustavitev bolečine izdelava zobnih prevlek. Zobna prevleka tako zaščiti in okrepi zob. Pred izdelavo prevlek je dobro ustaviti ali omiliti bruksizem, sicer zaradi velikih sil obstaja tveganje za poškodbo prevlek. Dobro je izdelati tudi opornico za ponoči, ki se jo vstavi na zobe s prevlekami in se jih tako zaščiti.
  • Ortodontska terapija.
  • Zdravila. Če se bruksizem razvije kot stranski učinek antidepresivnega zdravila, lahko zdravnik spremeni vaše zdravilo. Zamenja jih lahko s tistimi, ki nimajo tega stranskega učinka. Predpiše lahko tudi zdravila za relaksacijo mišic. V nekaterih primerih lahko pomagajo pri sproščanju mišic pred spanjem. Na splošno pa zdravila niso zelo učinkovita za zdravljenje bruksizma. 
  • Zmanjšano uživanje stimulantov (kava, tobak, črni čaj, …).

Zakaj stiskanje in škrtanje zob lahko povzroča bolečine?

Bruksistična bolečina se nanaša na zobno ali ustno bolečino zaradi škrtanja in stiskanja zob, kar je posledica kakršnegakoli prisilnega stika med zobmi.

V večini primerov preprečevanje ali ustavitev bruksizma zadošča za prenehanje z njim povezane bolečine. Za odpravo trajne bolečine pa je potrebna dodatna terapija, če so zobje že preveč poškodovani in so zato občutljivi (npr. obraba, poke).

Dolgotrajno škrtanje ali stiskanje zob ima škodljive učinke na zobe in usta tkiva. Večina teh posledic povzroči bolečino v zobeh in / ali ustih.

1. Obraba zob. Tisti z bruksizmom lahko tako obrabijo svoje zobe, da lahko izgubijo veliko količino zobne strukture. Zobje se premikajo drug proti drugemu in na stran. To abradira zobno sklenino, odstranjuje relief griznih površin in izravnava robove zob. Sprednji zobje lahko postanejo vsi enako dolgi. Takšna poškodba zobnega tkiva lahko povzroči bolečino:

– Prebčutljivost zob. Zobje postanejo občutljivi na mraz, pritisk in druge dražljaje. Odstranjena zobna sklenina odkriva spodnji mehkejši del zoba (dentin), zaradi česar so prizadeti zobje občutljivi na zunanje dražljaje.

– Bolečina zaradi zobne gniloba. Poškodba zobne sklenine olajša bakterijam, da prodrejo v mehkejši dentin, kar poveča možnost razpada zob in bolečino na zunanje dražljaje.

 

2. Zlomi zob ali odkrušenje zob. So pogostejši pri tistih z bruksizmom. Zobje so izpostavljeni visokim pritiskom. Škrtanje zob odstrani sklenino, kar oslabi zobno strukturo. Kot posledica lahko zobje začnejo kazati mikropoke ali večje razpoke in se včasih odlomijo (še posebej, če imajo plombo). Če je prisotna ostra bolečina samo med grizenjem je zob lahko počen.

3. Pritisk na zobeh. Pri bruksizmu se izvaja konstantna sila na zobe in obzobna tkiva. Če je prisotna dolgotrajna bolečina, ki se zdi, da izvira iz več kot enega zob (včasih v obeh čeljustih), je morda vzrok bolečine v povečanih silah, ki delujejo na zobe zaradi stiskanja in škrtanja.

4. Poškodba mehkih tkiv lic ali jezika. Pogosto se ljudje z bruksizmom ugriznejo v jezik ali lica, še posebej blizu molarjev.

5. Bolečine v čeljustnem sklepu. Kronični bruksizem je eden glavnih vzrokov za bolečino v čeljustnem sklepu. Nekateri simptomi temporomandibularnih sklepnih motenj, ki jih lahko povzroči bruksizem, so bolečine v čeljustih, obrazna bolečina okoli ušes pri žvečenju, pogostejši glavoboli, bolečine v vratu ali ramenih.