ESTETSKO BELJENJE ZOB

ESTETSKO BELJENJE ZOB

Z beljenjem zob se lahko izboljša estetski videz zobovja in se lahko poveča posameznikova samozavest, a kljub temu je potrebno vedeti, da obstajajo določene omejitve, katere je dobro poznati, preden se odločimo za poseg.
Ali ste vedeli?
Estetsko beljenje zob je postopek, ki spremeni barvo zoba v svetlejši odtenek oziroma do želene stopnje.

Kaj določa naravno barvo zoba?

Naravno barvo zob določa dentin, ki je pokrit s sklenino. Dentin je nekoliko bolj rumene barve, sklenina pa je bolj bele barve in prosojna, zato spodaj ležeči dentin proseva čez sklenino. Naravna barva zob iz tega razloga nikoli ni povsem bela. 

Mladi imajo zobe, ki v barvi variirajo od rumeno-rjave do zeleno-sive, ki se sčasoma še okrepi. Rumeno-rjavi zobje so bolj odzivni na beljenje. 

Genetski faktor določa posamezne lastnosti zobovja, ki se ob staranju različno spreminjajo. Vsi zobje kažejo nekaj translucence, a tisti, ki so bolj opačni in imajo debelejšo sklenino izgledajo svetlejši in so bolj odzivni na beljenje. Zobje, ki imajo tanjšo sklenino in so bolj transparentni (najbolj vidno na sprednjih zobeh) so manj odzivni na beljenje. Translucenco zob se ne da popraviti z beljenjem.

Zakaj se zobje zabarvajo?

ZOBNE OBLOGE. Lahko so zabarvane samo trde in mehke zobne obloge na površini zob. Takšno zunanje zabarvanje je le površinsko in se zlahka odstrani. Ko se jih odstrani, deloma s ščetkanjem in popolnoma s profesionalnim čiščenjem pri zobozdravniku, ter barva zob še vedno ni zadovoljiva, lahko začnemo z beljenjem zob. Za izboljšanje ustne higiene priporočamo uporabo električne zobne ščetke Sonicare Healthy White. Naročite jo lahko TUKAJ.

STARANJE. Zobje lahko z leti postanejo temnejše barve, zaradi staranja (spremembe v strukturi zoba) in načina življenja (nečistoče, ki se nabirajo na zobni sklenini).

Med staranjem in spreminjanjem barve zob obstaja direktna povezava. Dobivajo vedno več majhnih pok, ki pripomorejo k prodoru zunanjih barvil v zobe, ki postajajo bolj rumeno-rjave barve. Prav tako sklenina zori (gostota kristalov se veča) in njena kakovost je vedno boljša, kar pomeni boljšo odpornost na zobno gnilobo. Prav tako pa tanjša zobna sklenina starejših ljudih prepušča več svetlobe,  kar pomeni, da spodaj ležeči rumeni do rjavi dentin daje zobem temnejšo barvo.

BRUKSIZEM. Tudi sama obraba zob prispeva h spremembi barve, kar je dobro opazno pri bruksistih, ki nenehno stiskajo zobe in se jim zato pojavijo poke v sklenini ter obrabljeni temni grizni robovi zob.

 

HRANA IN PIJAČA. Na barvo zob lahko vpliva določena hrana in pijača (robide, borovnice, korenje, pomaranče, omake, močno obarvane sladkarije, kava, čaji, belo vino, rdeče vino, športne pijače, coca cola in druga močno obarvana živila). Kajenje povzroči počasno nalaganje rjavih depozitov globoko v zob. Sklenina je mikroporozna in zato lahko barvila iz okolja prodrejo vanjo. Zabarvanja niso škodljiva, res pa je, da niso estetska. Kisle pijače, ki se jih na primer počasi srka, lahko povzročijo v sklenini mikropoškodbe, ki olajšajo barvilom vstop v globlje predele zoba in tam povzročijo zabarvanje.

ZDRAVILA. Zabarvanje zob v globini lahko povzročijo tudi zdravila (antibiotiki tetraciklini), ki se jih jemlje med razvojem zob, preveliko zaužitega fluora ali poškodbe zob. Tetraciklinsko zabarvanje je temno sive ali rjave barve. Fluoroza, ki nastane zaradi preveliko zaužitega fluora, pa se na zobeh odrazi v obliki belih madežev, če gre za rahlo obliko. Marsikatera takšna močna zabarvanja zob so veljala za zelo težko popravljiva, vendar se jih danes z beljnejem lahko popravi do neke mere.

MRTVI ZOBJE. Zabarvani so lahko vsi zobje, nekaj zob ali pa le en zob. Avitalni (mrtvi) zob pogosto spremeni svojo barvo in postane temen. Vzroki zabarvanj so torej zelo različni, od tega pa je odvisno tudi, kakšen način beljenja pride v poštev pri posamezniku.

S staranjem zobje absorbirajo vedno več zunanjih pigmentov, predvsem, če je prehranjevanje pogosto sestavljeno iz hrane in pijače, ki vsebujejo veliko pigmentov.

Kdo si lahko beli zobe?

Beljenje je primerno za skoraj vsakega, vendar je pred njim potrebno opraviti pregled pri zobozdravniku. Beljenja se ne sme izvajati ob alergiji na sestavine belila ali na belilne šablone, ki se jih uporablja doma ali opne, ki se jih uporablja pri beljenju v ordinaciji. Beljenje je nesmiselno pri zelo okvarjenih zobeh ali zobeh z velikimi plombami. Potrebno je ugotoviti vzrok zabarvanja zob, saj se vsa ne dajo povsem odpraviti ali pa se zobje pobelijo neenakomerno.

Beljenje se lahko uporablja pri zobeh, ki so že sami po sebi temnejše barve in ob tetraciklinski zabarvanosti. Pri razgaljenih zobnih vratovih zaradi umika dlesni beljenje ni priporočljivo. Takšni zobje so že sami posebi pogosto preobčutljivi, kar lahko beljenje še poslabša.

Osebe s poškodovano ustno sluznico (npr. ob gingivitisu, parodontalni bolezni, poškodbah dlesni) ali ob sočasni uporabi tobaka ali alkohola lahko vodi v nepopravljive poškodbe, saj je vodikov peroksid škodljiv za poškodovano ustno tkivo. Beljenje prav tako ni priporočljivo, če so na ustni sluznici prisotne kakršnekoli razjede in druge spremembe.

Tobak in alkohol dejavnika tveganja za nastanek raka ustne votline, vodikov peroksid pa lahko še dodatno poveča tveganje. Beljenje zob z reverzibilnim pulpitisom (kariozen ali poškodovan zob, ki je občasno boleč) ni priporočljivo, saj lahko reverzibilno (povratno) stanje potisne zob v ireverzibilno (nepovratno), kar pomeni da je potrebno zobni živec odstraniti. Nosečnice in doječe matere naj se beljenju izognejo, saj še ni dokazanih učinkov na otroka, v primeru zaužitja belila po nesreči. Tisti, ki imajo težave s čeljustnimi sklepi ali bruksizmom se morajo pred beljenjem posvetovati z zobozdravnikom, saj lahko dolgotrajna uporaba nočnih šablon za beljenje poslabša stanje.

Kakšne so priprave pred beljenjem?

Pred beljenjem se je dobro posvetovati z zobozdravnikom, posebno, če so prisotne zobne bolečine, veliko plomb ali protetika, le en temen zoba in močno zabarvanje vseh zob. Potreben je rentgenski posnetek celotnega zobovja, da se odkrije vsa morebitna patološka stanja in se jih pozdravi pred beljenjem. Pred beljenjem je potrebno popraviti vse kariozne zobe in zamenjati netesne amalgamske plombe, saj lahko belilo pronica v kaviteto in povzroči preobčutljivost zob. 

Zobozdravnik pregleda tudi obstoj morebitnih razgaljenih vratov, zobnih ali skleninskih pok in morebitno prisotno občutljivost zoba. Potrebno je odkriti pravi vzrok zabarvanja zob. Najpogostejši vzroki, da zob izgleda temno, so temne plombe in karies.

 

Zobozdravnik poleg pregleda ustne votline, zobe tudi strokovno očisti, kar pomeni, da odstrani zobni kamen in zobne obloge. To lahko stori z ultrazvočnim instrumentom, peskalnikom, polirno pasto in polirno gumico ali ščetko. Že po takšnem profesionalnem čiščenju postanejo zobje veliko svetlejši in uporaba belil ni potrebna. Dobro je fotografirati nasmeh pred beljenjem in po, da se lažje oceni spremembo barve. Kadar na sprednjih zobeh ponekod že obstajajo protetični izdelki, po beljenju ne bodo več ustrezne barve in jih bo potrebno zamenjati, kar pomeni, da lahko beljenje zob postane precej večji strošek, kot je bil predviden v začetku.

Če je preobčutljivost zob prisotna občasno že pred beljenjem, lahko pacient že pred beljenjem začne uporabljati zobno pasto za občutljive zobe in jo uporablja ves čas, tudi po končanem beljenju. Nekatera belila že imajo dodana desenzitirajoča sredstva. Lahko pa se pred beljenjem v zobozdravstveni ordinaciji aplicira kalijev nitrat za 10-30 minut, kar tudi zmanjša kasnejšo preobčutljivost zob.

Kako belila delujejo?

Belilna sredstva lahko delujejo brez belil (vodikovega peroksida) z loščenjem površine zoba s pomočjo abrazivnih delcev ali pa z beljenjem s pomočjo vodikovega peroksida. Oba načina imata različne učinke. Veliko trgovinskih belilnih sredstev ne vsebuje belil, ampak le fizično ali kemično odstranijo rumeno barvo in razkrijejo naravno barvo zob, jih pa ne pobelijo v globini.

 

Belilni geli pa v večini primerov vsebujejo stabilen karbamidni peroksid (neaktivna oblika) v različnih koncentracijah, ki ob aktivaciji razpade v ureo in vodikov peroksid, ki pobeli zobe. Belila torej pronicajo skozi sklenino in kemično reagirajo s pigmenti. Vodikov peroksid pri razpadu sprošča aktivni kisik, ki reagira z organskimi in anorganskimi spojinami (oz. pigmenti) in jih razgrajuje s pomočjo oksidacije. Karbamidni peroksid se lahko aktivira s svetlobo in toploto ali laserjem.

Sicer pa je potrebno vedeti, da najmočnejša koncentracija belila ni nujno tudi najučinkovitejša ali najboljša. Močnejša belila sicer pohitrijo postopek beljenja, vendar to ne pomeni, da bo belina zob dlje trajala. Prej pa se pojavi preobčutljivost zob. Boljše rezultate lahko dosežemo z nižjimi koncentracijami belila, kar je tudi varnejše in rezultati trajajo dlje. 

Za koliko odtenkov svetlejši postanejo zobje po beljenju?

To je težko napovedati za vsakega posameznika, saj je pri nekaterih učinkovit bolj, pri drugih pa manj. Na učinkovitost beljenja vpliva koncentracija belila,  vrsta zabarvanja, pogostost beljenja, čas beljenja in starost pacienta. Načeloma se zobje posvetlijo vsaj za 1 do 2 odtenka. Postopek je možno ponoviti, če si pacient želi še svetlejše zobe. Ljudje, ki imajo naravno bele zobe, a bi radi še poudarili belino, so lahko nad rezultati beljenja razočarani, saj je to težko doseči. 

Učinki beljenja so bolj opazni pri temnejših zobeh, a kljub temu zobje nikoli niso po beljenju povsem beli, saj se sklenina pobeli le za par odtenkov. Poleg tega pa bi zobje, ki bi bili popolnoma beli, delovali umetno. Zobje, ki so zabarvani po plasteh, ostanejo takšni tudi po beljenju. Plasti različnih barvnih nians ostanejo, le da so svetlejše. Rjavi madeži se pobelijo, beli madeži pa se ne spremenijo, le okolica madeža postane svetlejša in je zato beli madež manj izrazit.

Kako dolgo ostanejo zobje beli?

Učinek beljenja je opazen do 4 let, nato pa zobje deloma potemnijo in je potrebno ponovno beljenje, če pacient želi ohraniti prvotno belino zob. Seveda pa je odvisno tudi od posameznikovega čiščenja zob in od vrste hrane in pijače, ki jo uživa. Nasmeh lahko ohranjamo bel z uporabo posebnih izdelkov, ki so lahko del belilnega sistema, dobite pa jih lahko le pri zobozdravniku. 

Pomembno je, da se izvaja dobro ustno higieno in se izogiba hrani in pijačam z močnimi pigmenti, saj prej zabarvajo zobe. Zobje se, tako kot vsa ostala tkiva, starajo in rumenijo, kar v nobenem primeru ne moremo preprečiti. Staranje zob s časom izničuje efekt beljenja, zato je beljenja potrebno ponavljati na cca. štiri do pet let, če želimo ohranjati prvotno belino nasmeha

Kakšni so stranski učinki beljenja zob?

Približno polovica ljudi, ki si pobeli zobe, se sreča s stranskimi učinki beljenja, to je z občutljivostjo zob in/ali s pekočim občutkom dlesni. 

Preobčutljivost zob

Preobčutljivost zob je najpogostejši stranski učinek beljenja. Variira od mile do hujše oblike. Običajno bolečine izginejo v nekaj tednih po beljenju, pojavijo pa se lahko že med samim posegom. Preobčutljivost zob je najbolj izrazita prvih 24 h. Preobčutljivost je odvisna od koncentracije vodikovega peroksida, posameznika in kontaktnega časa. Nastane zaradi prehoda belila skozi intaktno sklenino in dentin proti zobnemu živcu v 5-15 minutnem intervalu. Dolgotrajne okvare zobnega živca zaradi beljenja niso dokazane. Pri preobčutljivosti zob lahko pomagajo zobne paste za občutljive zobe, ki vsebujejo posebne snovi, ki začepijo prehodne dentinske kanale in ublažijo bolečino, a se morajo uporabljati konstantno 14 dni, brez vmesnega menjavanja zobnih past. Uporaba takšnih produktov pred beljenjem lahko zmanjša preobčutljivost zob po beljenju. Ali bo preobčutljivost zob po beljenju nastala, pa je težko napovedati. 

Pekoče dlesni

Pojavi se lahko draženje dlesni in ustne sluznice. Pekoče dlesni lahko nastanejo tudi zaradi slabše prilegajoče žlice za beljenje. Beljenje, ki ni pod nadzorom, lahko povzroči opekline ustne sluznice. Pekoče dlesni lahko preprečimo tako, da zobozdravnik individualno naredi žlico za vsakega posameznika, saj žlice, ki jih dobimo zraven belilnih sistemov v prosti prodaji, pogosto niso zadovoljive. Tako se bo gel obdržal le na zobeh in ne dlesnih. Pri beljenju v zobozdravstveni ordinaciji se v namen zaščite dlesni vedno nanese poseben zaščitni gel na dlesni, ki prepreči stik vodikovega peroksida z dlesnimi.

Kdo lahko izvaja estetsko beljenje zob?

Estetsko beljenje zob se lahko izvaja na različne načine, doma ali v zobozdravstveni ordinaciji. Beljenje zob mora biti učinkovito (kar pomeni, dovolj velike koncentracije belila, da se učinek beljenja opazi), strokovno in varno, zato sodi v zobozdravstveno ambulanto, če se izvaja z večjimi koncentracijami vodikovega peroksida. 

Direktiva Sveta Evropske unije je postavila direktivo glede beljenja zob in vljučuje vse članice EU. Stranski učinki vodikovega peroksida so glavni razlog za sprejem direktive. Najvišja koncentracija vodikovega peroksida je 6 %. Belilni produkti, ki vsebujejo več kot 0,1 % vodikovega peroksida, v prosti prodaji niso več dovoljeni.

Doma se lahko uporabljajo le še belilni sistemi, ki imajo koncentracijo vodikovega peroksida pod 0,1 %. Nizke koncentracije se nahajajo v belilnih zobnih pastah, ustnih vodah in drugih produktih za nego zob in niso škodljive. V višjih koncentracijah pa se nahajajo v belilnih sistemih. Pri osebah mlajših od 18 let je beljenje prepovedano. Z direktivo je bolj nadzorovana uporaba belilnih proizvodov, saj se višje koncentracije lahko uporabljajo le pod strokovnim nadzorom. Koncentracije vodikovega peroksida nad 10 % so škodljive za ustno suznico ter kožo in lahko povzročijo kemične opekline in pekoče bolečine.

Kako poteka beljenje zob v ordinaciji?

Do nedavnega se je pri nas in v tujini veliko beljenja zob izvajalo tudi izven zobozdravstvenih ordinacij, to je na primer v kozmetičnih in frizerskih salonih. Beljenje z višjimi koncentracijami belila sodi med zdravljenje. Ker je beljenje proces, kjer lahko pride do različnih poškodb tkiv, če postopek ni izvajan pod strokovnim nadzorom, se beljenje z višjimi koncetracijami vodikovega peroksida, to je nad 0,1 %, lahko izvaja le še pod nadzorom zobozdravnika. Uporabljajo se torej kot medicinski in ne kozmetični proizvodi. Vsa belilna sredstva s koncentracijo manjšo od 0,1 % niso škodljiva niti na dolgi rok uporabe, zato se lahko uporabljajo v prosti prodaji kot kozmetični proizvodi.

Zobozdravniki uporabljajo belila, ki so profesionalna in preizkušena. Belila se uporabljajo pod nadzorom, saj je zobozdravnik strokovno usposobljen. Beljenje v ordinaciji traja 1-2 uri, odvisno od vrste belilnega sistema. Število obiskov je odvisno od posameznega primera, sicer pa variira od 1-6 obiskov, v povprečju pa 3 obiski. Med postopkom so izpostavljeni le zobje. Mehka tkiva (ustnice in dlesni) je potrebno zaščititi, saj belilo ne sme priti v stik z njimi. Na zobe se nato nanese belilni gel, ki se aktivira z belilno lučjo, ki ima svetlobo določene valovne dolžine in toploto ali z laserjem. Belilni gel nato aktivira nabite elektrone, ki razbijajo molekule madežev in obarvanosti, struktura zob pa ostaja nespremenjena, torej belilni izdelki, ki delujejo s pomočjo peroksida. Nanos belila se ponovi z zaporednimi belilnimi terapijami, svetloba pa pospeši beljenje. Toplota poveča učinek beljenja na račun dehidracije zob, kar pa je reverzibilni pojav. Rezultati so vidni takoj, vendar je dokončna barva zob vidna šele po 2-6 tednih po končanem beljenju.

Kako poteka beljenje zob doma?

Zobozdravnik odvzame odtis zob zgornje in spodnje čeljusti in izdela individualne šablone (žlice za beljenje iz plastične folije), v katere pacienti doma sami nanašajo belilni gel. Šablone vstavijo v usta za nekaj ur ali čez noč. Ta belilni gel je manj koncentriran kot tisti, ki se uporablja izključno v zobozdravstvenih ordinacijah.

Za vidne rezultate je potrebno beljenje eden do dva tedna. Čas trajanja in koncentracijo, glede na želeno stopnjo beline, določi zobozdravnik. Takšno beljenje je cenejše in pacient sam izbira kdaj v dnevu bo nosil šablone, potrebno pa je nameniti več časa in popolno pacientovo sodelovanje. Beljenje nikotinskih madežev lahko traja tudi 1-3 mesece. Tetraciklinsko zabarvanje je zelo trdovratno in se včasih ne odziva ali pa traja 2-6 mesecev ali dlje.

Katera metoda beljenja je najboljša?

Najboljša metoda beljenja je počasna, to je beljenje zob doma, ki je pod kontrolo zobozdravnika. 

Pri beljenju v ordinaciji so zobje izpostavljeni močnemu belilnemu gelu s koncentracijo 30-35 % karbamidnim peroksidom kratek čas. 

Pri uporabi po meri narejene belilne šablone za domov, so zobje izpostavljeni manj koncentriranemu belilnemu gelu (10-20 %), a dlje časa. 

 

Rezultat počasnega beljenja je globlji prodor belila v zob in dlje obstojna belina. Pri beljenju v ordinaciji so zobje veliko bolj dehidrirani in svojo pravo barvo pokažejo šele po 7-10 dneh, ko se ponovno rehidrira. To se pri počanemu beljenju ne zgodi, ker zobje niso dehidrirani. Pri beljenju je bolj pomembna pogostost beljenja, kot moč belila.

Komentarji

avatar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.