ALI STE RES PREPRIČANI, DA NIMATE KARIESA?

ALI STE RES PREPRIČANI, DA NIMATE KARIESA?

Kaj je karies?

Zobna gniloba ali karies je nesrečna posledica slabe ustne higiene. Med zobmi se nabirata hrana in bakterije dan za dnem. Če medzobni prostori niso vsak večer dobro očiščeni, se prične demineralizacija povrhnjih plasti zoba, to je zobne sklenine. Karies je izredno razširjena infekcijska bolezen ustne votline. Pojavlja se lahko na vidnih zobnih površinah, kjer je ponavadi dokaj očitna.

Še večji problem pa predstavlja zobna gniloba med zobmi (aproksimalni karies), saj je v začetku ponavadi težko zaznavna, pogosto je tudi asimptomatska, kar lahko predstavlja pozno reagiranje na prikrito težavo. Včasih pa so takšni zobje občutljivi na zunanje dražljaje, kot so sprememba temperature ali ob zaužitju sladke in kisle hrane. 

Zobovje z zobno gnilobo med zobmi lahko navidezno deluje popolnoma zdravo. Aproksimalni karies, ki še ni zelo napredoval, se lahko po večini najde le z rentgenskimi posnetki. Ti pa pokažejo tudi, kako globoko proti zobnemu živcu zobna gniloba dejansko sega. Kadar pa lahko vidite karies že sami, v domačem ogledalu, pa je nujno, da čim prej obiščete zobozdravnika, saj to pomeni, da je že nekoliko obsežnejši. 

Pogosto je karies, ki se zazna na rentgenu, v realnosti celo večji.

Kakšni so vzroki nastanka?

Aproksimalni karies nastane med zobmi zaradi akumulacije bakterijskih oblog, ki niso redno očiščene iz teh zobnih površin. Bakterije se razmnožujejo, hrana, ki zastaja v teh področjih pa predstavlja njihov energijski vir za preživetje. Bakterije med presnavljanjem hrane sproščajo kisline, ki raztapljajo zobno sklenino.

Najpogosteje se zobne obloge akumulirajo v brazdah in jamicah na griznih površinah zadnjih zob, med zobmi in tik ob dlesni. Zobne obloge se na gladkih zobnih površinah (npr. na ustnični strani zgornji enic) manj nabirajo, saj jih delno odstranimo že z ustnicami in jezikom tekom dneva. Kljub temu pa to ni zadosten dejavnik za ohranjanje čistih zob.

Med izvajanjem ustne higiene pogosto temeljito poščetkamo le po sprednjih zobeh (sekalce in podočnike), premalo pa očistimo zadnje zobe (ličnike in kočnike), kot tudi prostore med zobmi. Vzrok je pogosto, da se preveč osredotočamo na regije, ki so dobro vidne očem, ker je zadaj težji dostop ali pa ker imamo prisoten močan žrelni refleks. Kakršen koli je že razlog, neočiščene površine zob na daljši rok pripeljejo do zobne gnilobe. 

Med zobmi je potrebno uporabljati zobno nitko ali medzobno ščetko, saj navadna zobna ščetka teh prostorov ne doseže.

Kakšno je zdravljenje?

Če je aproksimalni karies šele v zobni sklenini, se ga lahko poskuša ustaviti in se ga rentgensko spremlja. V primeru, da napreduje v dentinski karies, se naredi plomba. 

Kadar pa je dentinski karies že tako globoko, da ogroža vitalnost zobnega živca, ki se nahaja v sredini zoba, pa je včasih potrebna odstranitev zobnega živca in endodontsko zdravljenje zoba. 

Lokalno anestezijo, ki prepreči bolečino, se uporabi v primeru čiščenju dentinskega kariesa in pri odstranjevanju zobnega živca. 

Če je zob zelo destruiran, je možna tudi protetična obnova zoba z zatički in prevleko.

Komentarji

avatar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.